PO SEJI VLADE
Nova izjema za vstop brez karantene, nadzorne točke z Madžarsko ukinjene
Še naprej bodo obvezne maske v zaprtih prostorih in zunaj, kjer ni mogoče ohranjati ustrezne razdalje.
Odpri galerijo
Meja
Vlada je danes odločila, da ne bo več kontrolnih točk na meji z Madžarsko. Prebolevniki, ki so bili cepljeni z vsaj enim odmerkom cepiva proti covidu 19, bodo lahko po novem v državo vstopili brez napotitve v karanteno in predložitve negativnega testa na koronavirus.
Vlada je z odlokom, ki bo veljal od sobote, 22. maja, do vključno nedelje, 30. maja, odpravila kontrolne točke na cestnih povezavah z Madžarsko. Na cestnih povezavah z Avstrijo in Italijo jih je odpravila že prej. Kontrolne točke tako ostajajo samo še na zračnih in pomorskih povezavah. Na tovrstnih povezavah je vstop dovoljen samo na teh točkah. Na ostalih povezavah pa je prestop meje dovoljen vsakomur, ki izpolnjuje pogoje za vstop v državo po odloku.
Poleg tega je vlada na današnji seji med izjeme, ki lahko brez napotitve v karanteno in predložitve negativnega izvida testa na novi koronavirus vstopijo v državo, dodala prebolevnike, ki so se najkasneje v osmih mesecih po pozitivnem testu PCR oziroma začetku simptomov cepili vsaj z enim odmerkom cepiva proti covidu 19, ki ga priznava Slovenija. Za cepljene prebolevnike kot ustrezno dokazilo ob vstopu štejeta kombinacija dokazila o cepljenju z vsaj enim odmerkom cepiva in pozitivnega testa PCR ali kombinacija dokazila o cepljenju z vsaj enim odmerkom in potrdila zdravnika o prebolelem covidu.
Vlada je spremenila tudi rdeči seznam držav, za katere obstaja visoka stopnja tveganja za okužbo z virusom sars-cov-2. Po novem ne bodo več rdeče avstrijska dežela Gradiščanska ter italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina, Molize in Sardinija. Od čeških administrativnih enot ne bo več rdeča enota Severovychod, od norveških pa bosta rdeči samo administrativni enoti Oslo in Vestfold og Telemark. Danska in Slovaška bosta po novem v celoti rdeči. Vstop iz administrativnih enot, ki niso rdeče, je dovoljen brez karantene. Na rdeči seznam tretjih držav je medtem vlada dodala Šrilanko, črtala pa je Albanijo.
Vlada je na nocojšnji seji podaljšala izvajanje preventivnih protikoronskih ukrepov v upravnih zadevah, izhaja iz sporočila po seji vlade. Še naprej bodo obvezne tudi maske v zaprtih prostorih in zunaj, kjer ni mogoče ohranjati ustrezne razdalje.
Vlada ugotavlja, da epidemiološka situacija ne omogoča razveljavitve ali spremembe ukrepov, ki veljajo v upravnih zadevah. Tako še vedno velja, da se lahko vloge vlagajo brez kvalificiranega elektronskega podpisa ter da se omeji možnost vlaganja (pisnih in ustnih) vlog neposredno pri organu tako, da se zainteresirani predhodno naročijo.
Vlada je sprejela predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz). S tem bo uveden položaj strokovnega direktorja, naziv direktor pa bo preimenovan v generalnega direktorja. Strokovnega direktorja bo imenoval in razreševal generalni direktor.
Po mnenju vodje strokovne skupine za cepljenje Bojane Beović bi bilo smiselno, da bi vlada strokovna priporočila o cepljenju vključila v odloke, ki jih bo sprejemala. To velja tako za cepljenje prebolevnikov z enim odmerkom kot tudi razmak med prvim in drugim odmerkom cepiva, pa je v izjavi za medije še pred sejo dejala Beovićeva.
Preberite še:
Cepljenje z Astrazeneco bi bilo mogoče po 12 tednih po prvem odmerku, izjemoma že prej, če bi bi to posamezniki iz različnih razlogov potrebovali. Beovićeva je poudarila, da so raziskave pokazale, da pri cepivu Astrazenece cepljenje z drugim odmerkom po 12. tednu zagotavlja večjo zaščito.
Prebolevnikom še vedno priporočajo cepljenje le z enim odmerkom, in sicer po pol leta. Ker pa imajo številni težave s potovanjem v različne države, bi bilo zanje mogoče cepljenje kadar koli in tudi z dvema odmerkoma, je pojasnila.
O t. i. tretjem, poživitvenem odmerku Astrazenece po besedah Beovićeve še ni nič dokončnega. Celo mnenje Svetovne zdravstvene organizacije govori v prid temu, da bi se s tretjim odmerkom še počakalo, je povedala. O veljavnosti potrdila o prebolelem covidu 19 v drugih državah je Beovićeva dejala, da vsaka država za zdaj postavlja svoje pogoje. Pričakuje pa t. i. digitalno zeleno potrdilo, ki bo poenotilo pogoje za prehod meje, pri čemer upa, da bodo ti pogoji strokovno smiselni.
Beovićeva je ob tem komentirala tudi precepljenost v Sloveniji, ki v nobeni starostni skupini še ni presegla 70 odstotkov. Kot je dejala, je delež cepljenih, potreben za to, da se začne epidemija ustavljati, odvisen od tega, kako hitro se virus širi. Hitrost širjenja trenutno omejujejo tudi ukrepi. Če pa bi želeli te povsem ukiniti, bi morali po njenih besedah doseči precepljenost, ki bi upoštevala izključno naravno sposobnost širjenja virusa.
Sicer pa po torkovih podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor nad boleznimi (ECDC) za odraslo populacijo Slovenija po precepljenosti s prvim odmerkom le za nekaj odstotnih točk zaostaja za evropskim povprečjem. Slovenija je tako pri 32-odstotni precepljenosti, povprečje pa je 36 odstotkov. Delež cepljenih odraslih z drugim odmerkom pa je v Sloveniji 17-odstoten, medtem ko je evropsko povprečje 14 odstotkov. Beovićeva je ob siceršnjem odnosu do cepljenja v Sloveniji, denimo proti gripi, s takšnim deležem kar zadovoljna.
Ponovno je opozorila, da ob siceršnjem umirjanju epidemije še vedno vsak dan umirajo starostniki s covidom 19, tudi v 60. in 70. letih. To je manj od pričakovane življenjske dobe in to so nepotrebne smrti, je opomnila. Potrdila je tudi, da je jeseni ponovno pričakovati povečano število primerov okužb, a se nadeja, da bo stopnja precepljenosti vendarle tolikšna, da ne bo podobno tistemu iz lanske jeseni.
Velja od sobote naprej
Vlada je z odlokom, ki bo veljal od sobote, 22. maja, do vključno nedelje, 30. maja, odpravila kontrolne točke na cestnih povezavah z Madžarsko. Na cestnih povezavah z Avstrijo in Italijo jih je odpravila že prej. Kontrolne točke tako ostajajo samo še na zračnih in pomorskih povezavah. Na tovrstnih povezavah je vstop dovoljen samo na teh točkah. Na ostalih povezavah pa je prestop meje dovoljen vsakomur, ki izpolnjuje pogoje za vstop v državo po odloku.
Poleg tega je vlada na današnji seji med izjeme, ki lahko brez napotitve v karanteno in predložitve negativnega izvida testa na novi koronavirus vstopijo v državo, dodala prebolevnike, ki so se najkasneje v osmih mesecih po pozitivnem testu PCR oziroma začetku simptomov cepili vsaj z enim odmerkom cepiva proti covidu 19, ki ga priznava Slovenija. Za cepljene prebolevnike kot ustrezno dokazilo ob vstopu štejeta kombinacija dokazila o cepljenju z vsaj enim odmerkom cepiva in pozitivnega testa PCR ali kombinacija dokazila o cepljenju z vsaj enim odmerkom in potrdila zdravnika o prebolelem covidu.
Vlada je spremenila tudi rdeči seznam držav, za katere obstaja visoka stopnja tveganja za okužbo z virusom sars-cov-2. Po novem ne bodo več rdeče avstrijska dežela Gradiščanska ter italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina, Molize in Sardinija. Od čeških administrativnih enot ne bo več rdeča enota Severovychod, od norveških pa bosta rdeči samo administrativni enoti Oslo in Vestfold og Telemark. Danska in Slovaška bosta po novem v celoti rdeči. Vstop iz administrativnih enot, ki niso rdeče, je dovoljen brez karantene. Na rdeči seznam tretjih držav je medtem vlada dodala Šrilanko, črtala pa je Albanijo.
Maske še naprej obvezne v zaprtih prostorih
Vlada je na nocojšnji seji podaljšala izvajanje preventivnih protikoronskih ukrepov v upravnih zadevah, izhaja iz sporočila po seji vlade. Še naprej bodo obvezne tudi maske v zaprtih prostorih in zunaj, kjer ni mogoče ohranjati ustrezne razdalje.
Vlada ugotavlja, da epidemiološka situacija ne omogoča razveljavitve ali spremembe ukrepov, ki veljajo v upravnih zadevah. Tako še vedno velja, da se lahko vloge vlagajo brez kvalificiranega elektronskega podpisa ter da se omeji možnost vlaganja (pisnih in ustnih) vlog neposredno pri organu tako, da se zainteresirani predhodno naročijo.
Nijz bo dobil še strokovnega direktorja
Vlada je sprejela predlog sklepa o spremembah in dopolnitvah Sklepa o ustanovitvi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (Nijz). S tem bo uveden položaj strokovnega direktorja, naziv direktor pa bo preimenovan v generalnega direktorja. Strokovnega direktorja bo imenoval in razreševal generalni direktor.
Po mnenju vodje strokovne skupine za cepljenje Bojane Beović bi bilo smiselno, da bi vlada strokovna priporočila o cepljenju vključila v odloke, ki jih bo sprejemala. To velja tako za cepljenje prebolevnikov z enim odmerkom kot tudi razmak med prvim in drugim odmerkom cepiva, pa je v izjavi za medije še pred sejo dejala Beovićeva.
Preberite še:
Cepljenje z Astrazeneco bi bilo mogoče po 12 tednih po prvem odmerku, izjemoma že prej, če bi bi to posamezniki iz različnih razlogov potrebovali. Beovićeva je poudarila, da so raziskave pokazale, da pri cepivu Astrazenece cepljenje z drugim odmerkom po 12. tednu zagotavlja večjo zaščito.
Prebolevnikom še vedno priporočajo cepljenje le z enim odmerkom, in sicer po pol leta. Ker pa imajo številni težave s potovanjem v različne države, bi bilo zanje mogoče cepljenje kadar koli in tudi z dvema odmerkoma, je pojasnila.
O poživitvenem odmerku Astrazenece še ni nič dokončnega
O t. i. tretjem, poživitvenem odmerku Astrazenece po besedah Beovićeve še ni nič dokončnega. Celo mnenje Svetovne zdravstvene organizacije govori v prid temu, da bi se s tretjim odmerkom še počakalo, je povedala. O veljavnosti potrdila o prebolelem covidu 19 v drugih državah je Beovićeva dejala, da vsaka država za zdaj postavlja svoje pogoje. Pričakuje pa t. i. digitalno zeleno potrdilo, ki bo poenotilo pogoje za prehod meje, pri čemer upa, da bodo ti pogoji strokovno smiselni.
Beovićeva je ob tem komentirala tudi precepljenost v Sloveniji, ki v nobeni starostni skupini še ni presegla 70 odstotkov. Kot je dejala, je delež cepljenih, potreben za to, da se začne epidemija ustavljati, odvisen od tega, kako hitro se virus širi. Hitrost širjenja trenutno omejujejo tudi ukrepi. Če pa bi želeli te povsem ukiniti, bi morali po njenih besedah doseči precepljenost, ki bi upoštevala izključno naravno sposobnost širjenja virusa.
Slovenija po precepljenosti s prvim odmerkom malenkost za evropskim povprečjem
Sicer pa po torkovih podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor nad boleznimi (ECDC) za odraslo populacijo Slovenija po precepljenosti s prvim odmerkom le za nekaj odstotnih točk zaostaja za evropskim povprečjem. Slovenija je tako pri 32-odstotni precepljenosti, povprečje pa je 36 odstotkov. Delež cepljenih odraslih z drugim odmerkom pa je v Sloveniji 17-odstoten, medtem ko je evropsko povprečje 14 odstotkov. Beovićeva je ob siceršnjem odnosu do cepljenja v Sloveniji, denimo proti gripi, s takšnim deležem kar zadovoljna.
Še vedno vsak dan umirajo starostniki s covidom 19
Ponovno je opozorila, da ob siceršnjem umirjanju epidemije še vedno vsak dan umirajo starostniki s covidom 19, tudi v 60. in 70. letih. To je manj od pričakovane življenjske dobe in to so nepotrebne smrti, je opomnila. Potrdila je tudi, da je jeseni ponovno pričakovati povečano število primerov okužb, a se nadeja, da bo stopnja precepljenosti vendarle tolikšna, da ne bo podobno tistemu iz lanske jeseni.
