Ne več dva, ampak obvezno trije odmerki cepiva? Beovićeva še o petem koronavalu
Po besedah vodje svetovalne skupine za cepljenje Bojane Beović raziskave kažejo, da bo treba spremeniti shemo cepljenja. Za covidno potrdilo bo tako lahko veljal obvezen poživitveni odmerek, je poročal Radio Prvi. Beovićeva je za Slovenske novice zanikala, da je kakršna koli nova strategija cepljenja v nastajanju in da o tem, da bi za polno cepljenje veljal šele tretji odmerek, le razmišlja. »O tem samo razmišljam, čisto nobenega dogovora niti pogovora ni bilo, o strategiji pa tudi ne, razen če je ne pripravlja kdo drug, tega ne vem,« nam je dejala.
V EU stekli pogovori o tem, da bi za polno cepljenje veljal šele tretji odmerek
Po neimenovanem, a zanesljivem viru naj bi pri Evropski komisiji pripravljali delegirani akt za uvedbo tretjega odmerka cepiv proti covidu 19 za evropsko digitalno potrdilo, je poročanje bruseljskega spletnega portal Euractiv pred tednom dni povzemal 24ur. Takšna uredba bi lahko začela veljati v drugi polovici naslednjega leta, a po navedbah njihovega vira ta pogajanja oziroma dogovarjanja ne bodo lahka.
Cepljenje ključno za zamejitev epidemije
Pristojni pravijo, da je cepljenje eden ključnih ukrepov za zamejitev epidemije. V zadnjem obdobju je zanimanje za tretji odmerek cepiva proti covidu 19 naraslo.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu 19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.222.459 ljudi ali 58 odstotkov, z doslej vsemi potrebnimi odmerki pa 1.139.108 ali 54 odstotkov. S tretjim odmerkom cepiva se je doslej v Sloveniji cepilo 242.219 ljudi, med drugim tudi predsednik države, predsednik vlade in predsednik državnega zbora.
Komu priporočajo poživitveni odmerek?
Po aktualni strategiji poživitveni odmerek posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ trenutno posebej priporoča starim 50 let ali več, posebej ranljivim kroničnim bolnikom ne glede na starost, stanovalcem domov za starejše in drugih socialnovarstvenih zavodov, družinskim članom imunsko oslabelih oseb in posebej ranljivih kroničnih bolnikov ter osebam z večjo poklicno izpostavljenostjo. V skupino slednjih po besedah Bojane Beović spada predvsem zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo, pa tudi gostinstvo in športniki, ki so v stiku s številnimi ljudmi. Vsako naj zase presodi, ali sodi v takšno skupino, in se gre cepit, je pred časom poudarila.
Za zdaj brez večjih sprememb
Na današnji novinarski konferenci je Beovićeva še enkrat ponovila: »Čas je pokazal, da učinkovitost bazičnega cepljenje traja določen čas, da so potem potrebni poživitveni odmerki podobno kot pri drugih cepivih, tako da obstaja verjetnost, da se bo s časoma uveljavila cepilna shema proti covidu 19, ki bo vsebovala tudi poživitvene odmerke. V tem primeru bo veljalo, da je oseba cepljena, ko bo cepljena s celotno shemo (torej tudi s tretjim odmerkom).« A »kakšnih večjih sprememb ni« predvidenih. V zadnjem času je po njenih besedah več raziskav, ki kažejo, da je učinkovitost cepljenja upadla, tako za preprečevanje okužb, do neke mere pa tudi za sprejeme v bolnišnico. Epidemija traja kratek čas, cepiva so na razpolago manj kot leto, v opazovanem času pa so opazili, da zaščita upada. »Tretji odmerek je odobren,« pravi Beovićeva. Glede tega, kdo bo ga prejme, pa evropska agencija za zdravila EMA prepušča državam.
Prihaja peti val?
»Peti val lahko sledi, saj zaščita po preboleli bolezni počasi ugaša,« pojasnjuje Beovićeva. Dodaja, da sicer ni veliko podatkov, da pa so v eni izraelski raziskavi ugotovili, da tisti, »ki so lani zboleli, so zbolevali še enkrat pogosteje kot tisti, ki so zboleli letos«. Dodaja, da je bilo pričakovano, da imunost ne bo trajna. »Če se še cepimo, lahko prispevamo, da nas virus ne prizadene na najhujši možni način.« Meje protiteles, kdaj je nekdo pred virusom zaščiten, pa Beovićeva ne pozna.
Z vprašanjem smo se obrnili tudi na NIJZ, od koder so glede sprememb strategije cepljenja pojasnili (nelektorirano): »Posvetovalna skupina za cepljenje NIJZ takšnega predloga zaenkrat ni podala, prav tako je to področje, ki zadeva dogovor na vladni oz. evropski ravni, ki pa po naših informacijah še ni bil sprejet. V pogovorih na ravni EU sodeluje Vlada RS oz. Ministrstvo za zdravje.«
