Beseda leta 2022 je gasilec
Kot gostja presenečenja in pravzaprav predstavnica besede leta je na včerajšnji prireditvi v atriju Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU nastopila dr. Mateja Jemec Tomazin iz Terminološke sekcije Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Tokrat v uniformi, ki jo kot prostovoljna gasilka nosi že nekaj deset let. Beseda minulega leta je namreč postala beseda gasilec.
Čeprav je bila izbrana beseda leta gasilec v ednini, je Mateja Jemec Tomazin spomnila, da je moč gasilca v množini, v številčnosti njegovih kolegov, kar se je navsezadnje potrdilo lani, ko sta istočasno potekala dva zelo pomembna dogodka: na eni strani požar na Krasu, na drugi gasilska olimpijada v Celju. »Ker je gasilstvo množično, ker združuje ženske in moške, otroke, mlade in starejše, sta oba dogodka lahko potekala, s tem, da smo vsi pustili srce pri obeh,« je dejala gasilka iz vrst jezikoslovcev in mimogrede napovedala, da pripravljajo v njihovi sekciji tudi gasilski terminološki slovar.
Deset finalistk
V izboru, ki ga od leta 2016 pripravljajo v Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU, je dobila beseda gasilec več kot tisoč izmed 4100 glasov. Sledili sta besedi svoboda in draginja. Slednjo je za besedo leta izbralo uredništvo naše medijske hiše in kot že nekaj zadnjih let prispevalo v bero finalistk. Med finalistkami so bile še besede vojna, predsednica, femicid, supervolilno leto, energent, bot, predator in povzemalnik.
Podobno kot slovenske besede so odsev družbenega in političnega dogajanja tudi tiste, ki jih izbirajo v državah z bistveno daljšo tradicijo tovrstnih izborov. V Nemčiji so jih, denimo, začeli izbirati že leta 1971, takrat je bila to beseda aufmüpfig (uporniški), nanašala pa se je na takratno študentsko gibanje.
4100 glasov je prispelo.
Za besedo leta 2022 so pri angleškem slovarju Oxford izbrali goblin mode, ki je ponovno vzniknila kot odgovor na večino omejitev, povezanih s pandemijo. Pomeni namreč lenobno, uživaško, svojeglavo življenje, ki zavrača družbene norme, tudi idejo vrnitve v normalno življenje, je opisala dr. Mija Oter Gorenčič, predsednice znanstvenega sveta ZRC SAZU.
Ameriški slovar Merriam-Webster je za besedo leta razglasil tisto, ki so jo njegovi uporabniki največkrat poiskali, to je bila gaslighting, ki pomeni hudo zavajanje in manipuliranje nekoga v lastno korist. Združenje za nemški jezik je izbralo besedo Zeitenwende, torej spremembe v času. Vsi ti primeri kažejo, kot je poudarila Mija Oter Gorenčič, da so besede, ki so bile v slovenskem izboru, zelo usklajene s tujimi in torej v duhu časa.
Kretnja leta
Kot že postaja tradicija, so včeraj pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih izbrali kretnjo leta – to je Vse je v naših rokah, nanaša pa se na razstavo, ki jo je Hiša znakovnega jezika pripravila v Jakopičevem razstavišču v ljubljanskem Tivoliju. Vsled dogodkov sta čisto svoji kretnji lani dobila tudi Robert Golob in Urška Klakočar Zupančič; ti sta bili prav tako v ožjem izboru.
Svoje besede leta so razkrili tudi begunci iz Ukrajine, ki so se na ZRC SAZU učili slovenskega jezika.
Svoje besede leta so v programu razkrili tudi begunci iz Ukrajine, ki so se na ZRC SAZU učili slovenskega jezika. Ni težko ugotoviti, to so begunec, svoboda, življenje ... In želja, da bi bili besedi leta 2023 zmaga in mir.
Najboljšo pesem leta, ki je morala vsebovati vse besede finalistke, je tokrat po presoji strokovne komisije napisal zamejski Slovenec Peter Vevč, začne pa se takole: V sebe poglej, človek tega časa ...
