Besede Slovenca z onkološkega inštituta, ki sežejo do srca

V zadnjih mesecih smo pisali o različnih izkušnjah Slovencev z našim zdravstvom. Kljub temu da situacija ni rožnata, še posebej v času koronakrize, pa se očitno najdejo tudi ljudje, ki znajo iz še tako težkega položaja izvleči najboljše. Po spletu je zakrožil zapis bolnika, ki je v čakalnici onkološkega inštituta doživel izredno pozitivno presenečenje. Dan mu je polepšala čistilka, je pa poudaril, da tudi sicer tam za bolnike skrbijo srčni ljudje.

»Vsak pregled znova je le še ena potrditev, da tam za bolnike skrbijo res prekrasni ljudje. Od zdravnikov do prijazne, klepetave natakarice v baru in preproste čistilke, ki le opravlja svoje delo, a ji ob tem uspe čakajočemu narisati širok nasmeh na obraz.«

Kaj mu je tako polepšalo dan, preberite v spodnjem zapisu, ki ga objavljamo v celoti (nelektorirano).

»Prišel je zopet tisti dan v letu, ko sem imel na Onkološkem inštitutu pregled, ki me je v preteklih dveh letih od diagnoze raka doletel na vsake tri mesece. Po sprejemu sem bil napoten v čakalnico na koncu hodnika. Na njem je že čakalo nekaj pacientk, zasedel sem enega izmed stolov, ki so bili še prosti. Sam sem čakal na ultrazvok, v času, kar sem bil pred vrati, jih je v sosednja vstopilo nekaj, ki so prišli na CT pregled. Sedim in čakam, ko naenkrat zaslišim glasen "Dober dan". Se ozrem in pred sabo zagledam čistilko. "Dober dan" prijazno odzdravimo v trenutku, ko začne s špricanjem čistila po sedežih in njihovim brisanjem.
"O, a razkužujete?" povprašam. "Dan za dnem. 430 stolov (+-, točne številke se žal ne spomnim, je pa število nad štiristo). Ko ta hodnik oddelam grem na naslednjega in potem na naslednjega." Iztisnem iz sebe presenečeni "Ojoj", ko slišim to veliko številko. "Pa to kako? A vsako uro ali enkrat na dan ali kako?" Nasmeje se, nasmeha seveda zaradi maske ne vidim, a je pristen. "Ja, ko enkrat naredim krog, začnem spet na začetku. Pa saj, veste, kaj se mora se mora." Pošprica še zadnji stol na hodniku in že skoraj gre, ko jo pohecam "Mogoče pa bi morali še nas pošpricat, da je za ziher". Sočakajoče v čakalnici se nasmejejo, čistilka pa v smehu odvrne "Jaz to vedno naredim, ko končam z delom. Razkužim še sebe. Pa dobro, si rečem, da ko bo to enkrat premagano, si bom tudi sama pripisala zasluge za to." Še en srčen smeh, zaželi nam lep dan in odhiti na naslednji hodnik.
Upal sem, da jo bom po pregledu kje našel, da naredim kakšno fotografijo te prijazne gospe, ki nam je tako polepšala čakanje, pa se je za njo izgubila vsaka sled. So pa ostali stoli pred menoj, na novo razkuženi in v pričakovanju novega pacienta. Da nas ni malo, ve vsak, ki ga je življenje tako ali drugače pripeljalo za te zidove.

Vsak pregled znova je le še ena potrditev, da tam za bolnike skrbijo res prekrasni ljudje. Od zdravnikov, do prijazne, klepetave natakarice v baru, do preproste čistilke, ki le opravlja svoje delo, a ob tem uspe čakajočemu narisati širok nasmeh na obraz.
Draga prekrasna gospa, hvala, da vsak dan znova skrbite za to, da smo onkološki bolniki, varnejši v teh časih, kot bi bili sicer. In kot ste rekli, na koncu bodo zasluge vsekakor tudi vaše.

Res je, da vas vedno znova, ko nastopite svoje delo, čaka razkužilo, krpa in več kot 400 stolov, verjamem, da tudi ostalih površin, je pa tudi res, da če boste na hodnike vstopali s tako pozitivno, srčno energijo, boste vsaj za odtenek polepšali dan tudi tistemu, ki mu je najtežje.

Hvala, da ste prekrasen del bolnišničnega mozaika. Hvala, da ste kar ste. Ste moj današnji navdih. Ne zgolj za ta zapis, ampak tudi sicer. Verjamem, da bom večkrat pomislil na tisto prijazno čistilko, ki je tako lepo poklepetala z mano, in se z nasmehom na obrazu spraševal, pri katerem stolu se nahaja v tem trenutku.

Upam, da se znajde tudi ob vašem, če vas usoda popelje za te zidove. Življenje nam lahko namreč na koncu polepša oseba, za katero bi to najmanj pričakovali. In, ko deliš z okolico nekaj lepega, se ti to tudi vrne. #naključnaprijaznost«