POLITIČNI VIHAR
Bi Janševa solo akcija lahko zamajala koalicijo?
Politični analitiki imajo o tem deljena mnenja, a dejstvo je, da javnomnenjska podpora nekaterim koalicijskim partnericam upada.
Odpri galerijo
Pismo slovenskega premierja Janeza Janše voditeljem EU, v katerem problematizira pogojevanje pridobivanja evropskih sredstev za spopadanje s posledicami epidemije covida 19 s spoštovanjem vladavine prava, je na domačem političnem parketu povzročilo vihar. V koalicijskih strankah so se distancirali od vsebine zapisa, iz opozicije pa prihajajo tudi pozivi k odstopu.
Kakšne zunanje politične posledice bi njegovo pisanje lahko imelo za Slovenijo in kako bi lahko vplivalo na koalicijo, smo vprašali nekaj političnih analitikov. Njihove odgovore objavljamo v celoti.
Andraž Zorko iz agencije Valicon: Dolgoročnih posledic takšno pismo ne bo imelo, v kolikor to ne postane stalna praksa, kar pa bi, sodeč po številu podobnih pisem in depeš, lahko pričakovali. Več posledic bi to lahko imelo na notranje političnem področju, saj se od pisma distancirajo vodje ostalih koalicijskih strank.
Dvomim, da bi samo zaradi tega katera od njih izstopila iz koalicije, res pa je, da je primerov, ko predsednik vlade ali njegova stranka nekaj sporočita, ostale stranke v koaliciji pa se od tega ogradijo, vedno več.
Pravo vprašanje je torej, kako dolgo bodo koalicijski partnerji še verjeli, da je sodelovanje v tej vladi za njih bolj koristno kot škodljivo. Dvema od treh strank je podpora že korenito upadla, tudi tretja, torej NSi, beleži padec javnomnenjske podpore, odkar sodeluje v tej vladi, sicer ne toliko kot ostalima dvema, a vendar je že nekaj mesecev za dobro odstotno točko nižja od mesecev v opoziciji in glede na volitve 2018.
Gorazd Kovačič, profesor z ljubljanske filozofske fakultete: Odzivi na najnovejše Janševo pismo kažejo, da se v slovenski in v evropski politiki vse bolj izrecno zastavlja vprašanje o razsodnosti Janeza Janše. Janša s takimi potezami potiska koalicijske partnerje iz svoje vlade v koalicijo KUL. Kdaj bo mera polna, težko ocenim.
V EU so demokratični voditelji gotovo vse bolj zaskrbljeni, kako bo Janša predsedoval Svetu EU, kar se začne čez dobrega pol leta. Najhujša posledica, ki bi lahko doletela Slovenijo, bi bila ta, da bi se demokratične članice EU dogovorile za alternativni mehanizem razdeljevanja evropskega denarja mimo držav, ki blokirajo doslej predvideni mehanizem, tako da bi Madžarska, Poljska in morda tudi Slovenija ostale brez evropskih milijard, dokler ne zamenjajo svojih vlad.
Preberite tudi:
* Na Janševo pismo se je odzval predsednik Pahor, premier pojasnjuje
* Janša močno ujezil koalicijske partnerje, njihovi odzivi ostri
Matevž Tomšič, profesor na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu: Pismo premiera Janše je razburkalo predvsem domačo politično javnost. Pri tem pa je večina interpretacij, ki jih širijo njegovi politični nasprotniki in njim naklonjeni mediji, izrazito zavajajočih. Resda je bil zapis o 'ukradenih volitvah leta 2014' precej netakten v luči dejstva, da je stranka, ki je te volitve dobila, sedaj koalicijska partnerica v njegovi vladi in je od podpore njenih poslancev odvisen njen obstoj.
Sicer pa so ključne poante v pismu precej na mestu. S konceptom 'vladavine prava' se marsikdaj preveč lahkotno opleta. Seveda je obstoj pravne države zelo pomemben in potrebno je opozarjati na kršitve teh načel. Vendar pa morajo za to obstajati jasni in enotni kriteriji. Temu pa sedaj ni tako. Pogosto so obtožbe, češ da neka država krši načela vladavine prava, izrazito politično in ideološko motivirana. Tako se redno obtožuje Poljsko in Madžarsko, kje je na oblasti desnica; držav, ker je na oblasti levica, pa ne, čeprav imajo tam politične zapornike (Španija) ali s korupcijo povsem prežeto vlado (Malta). Poleg tega je jasno, da Poljska in Madžarska na takšno rešitev ne bosta pristali, zato lahko z vetom blokirata razdeljevanje evropskih sredstev. Tako bo tu treba najti nek dogovor, oziroma kompromis, če hočete – k čemur konec koncev poziva Janša.
Nekih negativnih zunanjepolitičnih posledic za Slovenijo Janševo pismo ne bo imelo, tako kot to sedaj skorajda histerično razglašajo njegovi kritiki. Je pa precej smešno, da o krnitvi ugleda države s strani primera Janše govorijo tisti politiki, ki sami na evropskem nivoju ne pomenijo praktično nič in ki niso nikoli bili sposobni kakšne lastne iniciative (Marjan Šarec je celo zavrnil nastop v Evropskem parlamentu); če so se slučajno kdaj pojavili v kakšni vlogi, so se pa temeljito osmešili (primer Alenke Bratušek). Tudi vladne koalicije to pismo ne bo kaj posebej zamajalo.
Rok Čakš, urednik Domovina.je: Bolj kot zunanjepolitične posledice (ne pozabimo, Slovenija je uradno podprla paket, ki vsebuje tudi mehanizem vladavine prava kot pogoja za črpanje sredstev EU), bo Janševo pisanje imelo posledice v slovenski notranji politiki. Mimo vsebinske analize napisanega je premierjevo oglašanje v tej zadevi orodje več v rokah leve opozicije pri razbijanju trdnosti te vladne koalicije. Vsaka takšna Janševa solo akcija pomeni novo razpoko v donedavnega kompaktnem partnerstvu, na katerega se vrši vedno večji zunanji pritisk.
Z vsako koalicijsko neusklajeno potezo se tako v obstoječih okoliščinah po malem povečuje možnost uspeha rušenja desnosredinske vlade, četudi ima njen predsednik vso pravico do lastnega mnenja o notranjepolitičnih in mednarodnih razmerah.
V tem smislu bi Janša koalicijskim partnerjem naredil veliko uslugo, če bi se podobnih oglašanj v tem politično občutljivem trenutku vzdržal. Tako bi močno omejil od zunaj spodbujeno sejane razdora v koalicijskih vrstah ter ohranil dobro in konstruktivno notranjo dinamiko te koalicije.
Kakšne zunanje politične posledice bi njegovo pisanje lahko imelo za Slovenijo in kako bi lahko vplivalo na koalicijo, smo vprašali nekaj političnih analitikov. Njihove odgovore objavljamo v celoti.
Zorko: Tri koalicijske partnerice že beležijo padec podpore
Andraž Zorko iz agencije Valicon: Dolgoročnih posledic takšno pismo ne bo imelo, v kolikor to ne postane stalna praksa, kar pa bi, sodeč po številu podobnih pisem in depeš, lahko pričakovali. Več posledic bi to lahko imelo na notranje političnem področju, saj se od pisma distancirajo vodje ostalih koalicijskih strank.
Dvomim, da bi samo zaradi tega katera od njih izstopila iz koalicije, res pa je, da je primerov, ko predsednik vlade ali njegova stranka nekaj sporočita, ostale stranke v koaliciji pa se od tega ogradijo, vedno več.
Pravo vprašanje je torej, kako dolgo bodo koalicijski partnerji še verjeli, da je sodelovanje v tej vladi za njih bolj koristno kot škodljivo. Dvema od treh strank je podpora že korenito upadla, tudi tretja, torej NSi, beleži padec javnomnenjske podpore, odkar sodeluje v tej vladi, sicer ne toliko kot ostalima dvema, a vendar je že nekaj mesecev za dobro odstotno točko nižja od mesecev v opoziciji in glede na volitve 2018.
Kovačič: Zastavlja se vprašanje o razsodnosti Janše
Gorazd Kovačič, profesor z ljubljanske filozofske fakultete: Odzivi na najnovejše Janševo pismo kažejo, da se v slovenski in v evropski politiki vse bolj izrecno zastavlja vprašanje o razsodnosti Janeza Janše. Janša s takimi potezami potiska koalicijske partnerje iz svoje vlade v koalicijo KUL. Kdaj bo mera polna, težko ocenim.
V EU so demokratični voditelji gotovo vse bolj zaskrbljeni, kako bo Janša predsedoval Svetu EU, kar se začne čez dobrega pol leta. Najhujša posledica, ki bi lahko doletela Slovenijo, bi bila ta, da bi se demokratične članice EU dogovorile za alternativni mehanizem razdeljevanja evropskega denarja mimo držav, ki blokirajo doslej predvideni mehanizem, tako da bi Madžarska, Poljska in morda tudi Slovenija ostale brez evropskih milijard, dokler ne zamenjajo svojih vlad.
Preberite tudi:
* Na Janševo pismo se je odzval predsednik Pahor, premier pojasnjuje
* Janša močno ujezil koalicijske partnerje, njihovi odzivi ostri
Tomšič: Ključne poante v pismu so na mestu, vladne koalicije pismo ne bo zamajalo
Matevž Tomšič, profesor na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu: Pismo premiera Janše je razburkalo predvsem domačo politično javnost. Pri tem pa je večina interpretacij, ki jih širijo njegovi politični nasprotniki in njim naklonjeni mediji, izrazito zavajajočih. Resda je bil zapis o 'ukradenih volitvah leta 2014' precej netakten v luči dejstva, da je stranka, ki je te volitve dobila, sedaj koalicijska partnerica v njegovi vladi in je od podpore njenih poslancev odvisen njen obstoj.
Sicer pa so ključne poante v pismu precej na mestu. S konceptom 'vladavine prava' se marsikdaj preveč lahkotno opleta. Seveda je obstoj pravne države zelo pomemben in potrebno je opozarjati na kršitve teh načel. Vendar pa morajo za to obstajati jasni in enotni kriteriji. Temu pa sedaj ni tako. Pogosto so obtožbe, češ da neka država krši načela vladavine prava, izrazito politično in ideološko motivirana. Tako se redno obtožuje Poljsko in Madžarsko, kje je na oblasti desnica; držav, ker je na oblasti levica, pa ne, čeprav imajo tam politične zapornike (Španija) ali s korupcijo povsem prežeto vlado (Malta). Poleg tega je jasno, da Poljska in Madžarska na takšno rešitev ne bosta pristali, zato lahko z vetom blokirata razdeljevanje evropskih sredstev. Tako bo tu treba najti nek dogovor, oziroma kompromis, če hočete – k čemur konec koncev poziva Janša.
Nekih negativnih zunanjepolitičnih posledic za Slovenijo Janševo pismo ne bo imelo, tako kot to sedaj skorajda histerično razglašajo njegovi kritiki. Je pa precej smešno, da o krnitvi ugleda države s strani primera Janše govorijo tisti politiki, ki sami na evropskem nivoju ne pomenijo praktično nič in ki niso nikoli bili sposobni kakšne lastne iniciative (Marjan Šarec je celo zavrnil nastop v Evropskem parlamentu); če so se slučajno kdaj pojavili v kakšni vlogi, so se pa temeljito osmešili (primer Alenke Bratušek). Tudi vladne koalicije to pismo ne bo kaj posebej zamajalo.
Čakš: Vsaka Janševa solo akcija pomeni razpoko v koaliciji
Rok Čakš, urednik Domovina.je: Bolj kot zunanjepolitične posledice (ne pozabimo, Slovenija je uradno podprla paket, ki vsebuje tudi mehanizem vladavine prava kot pogoja za črpanje sredstev EU), bo Janševo pisanje imelo posledice v slovenski notranji politiki. Mimo vsebinske analize napisanega je premierjevo oglašanje v tej zadevi orodje več v rokah leve opozicije pri razbijanju trdnosti te vladne koalicije. Vsaka takšna Janševa solo akcija pomeni novo razpoko v donedavnega kompaktnem partnerstvu, na katerega se vrši vedno večji zunanji pritisk.
Z vsako koalicijsko neusklajeno potezo se tako v obstoječih okoliščinah po malem povečuje možnost uspeha rušenja desnosredinske vlade, četudi ima njen predsednik vso pravico do lastnega mnenja o notranjepolitičnih in mednarodnih razmerah.
V tem smislu bi Janša koalicijskim partnerjem naredil veliko uslugo, če bi se podobnih oglašanj v tem politično občutljivem trenutku vzdržal. Tako bi močno omejil od zunaj spodbujeno sejane razdora v koalicijskih vrstah ter ohranil dobro in konstruktivno notranjo dinamiko te koalicije.