Bili so že na grmadi, a so jih rešili (FOTO)
"S sestro Angelino Šprindler sva razmišljala, da bi pripravili fotografsko razstavo vseh križev in kapelic v naši župniji. Pa smo se po premisleku odločili, da bomo to idejo udejanjili v knjižni obliki, a smo kljub temu pripravili tudi razstavo, na kateri lahko danes ljudje vidijo različne nabožne predmete in znamenja, ki jih imajo ljudje iz naše župnije v svojih hišah," nam je Tadej Strniša pojasnil, kako je v Trebnjem nastala Razstava nabožnih predmetov, v kulturnem domu bo na ogled do nedelje, 23. marca. In res je kaj videti!
Ljudje so prinesli 200 razpel, kipov Jezusa, Marije in svetnikov, slik na papirju, platnu in steklu, ikon, domačih oltarčkov, velikih hišnih rožnih vencev, molitvenikov, svetinjic ter prtičev. "Želeli smo pokazati, kako so predniki doživljali vero in kako so to tudi pokazali. Po drugi strani je namen razstave, da ljudi spodbudimo, da bi to bolj cenili. Tu je nekaj predmetov, ki so že bili na kupu za na ogenj, a so jih rešili in prinesli na razstavo. Če imate tak predmet, je dobro najti kakega zbiratelja ali pa ga prinesti v župnišče," je še položil na srce Tadej Strniša.
Čudež v preiskavi
Friderik Baraga, krščen kot Irenej Friderik Baraga, je bil slovenski misijonar, škof, popotnik, slovničar in danes tudi svetniški kandidat. Rojen je bil 29. junija 1797 v Knežji vasi, streljaj od Trebnjega. Umrl je 19. januarja 1868 v mestu Marquette v ZDA. Leta 1830 je prispel v novi svet misijonarit med Indijance. V svojih misijonih je ustanavljal šole, kjer so se Indijanci učili branja, pisanja in računstva, njegovi sodelavci pa so poučevali različne obrti, predvsem kovaštvo in tesarstvo. Škofijski postopek za priznanje svetništva se je začel 17. avgusta 1972. Papež Benedikt XVI. je 10. maja 2012 podpisal odlok, s katerim je Baragi priznal junaške kreposti in mu dodelil naziv častitljivi božji služabnik. Tako je trenutno eden izmed treh slovenskih svetniških kandidatov s tem nazivom (poleg Vendelina Vošnjaka in Janeza Frančiška Gnidovca). Čudež, ki je potreben za razglasitev za blaženega, je trenutno v preiskavi. Baraga je poleg Antona Martina Slomška, že omenjenega Gnidovca, Antona Vovka in Antona Mahniča eden izmed petih slovenskih škofov, ki so na poti do kanonizacije.
Bakroreza iz 18. stoletja
"Mene osebno se je najbolj dotaknilo Jezusovo razpelo pod steklenim zvonom, ki izvira z gradu Trebnje, v dar pa ga je dobila Cecilija Marn, hčerka hlapca in dekle, ki sta služila pri Amaliji, sestri škofa Friderika Barage," nam je razkril organizator razstave. V prvi polovici 19. stoletja je bilo izdelano iz polihromiranega lesa, porcelana in stekla. Na ogled je tudi Križanje, razpelo iz sredine 19. stoletja, tudi to je izdelano iz polihromiranega lesa, kaširanega mavca in stekla. Izvor ni točno znan, domnevajo, da prihaja iz Zajčeve vile v Trebnjem, kjer danes deluje samostan šolskih sester. Najstarejša eksponata pa sta ročno kolorirana bakroreza (na papir) Srca Jezusovega in Marijinega brezmadežnega srca iz druge polovice 18. stoletja.
Nekaj razstavljenih predmetov je tesno povezanih s svetniškim kandidatom škofom Friderikom Barago.
Na vhodu v razstavni prostor nas pozdravi mogočni nagrobni križ, take so nekoč izdelovali v železarni na Dvoru, pričujoči je bil narejen v 19. stoletju. Praviloma so imeli križi motiv sv. Mihaela s tehtnico, z njo je tehtal duše. Primerek križa iz Trebnjega pa premore sv. Gabrijela s trobento. "Ko zatrobi, bo konec sveta," nam je povedal Pavle Rot, ki ni zbiratelj nabožnih predmetov, ampak človek, ki obdrži, kar želi kdo zagnati proč. Poleg njega velja izpostaviti še dela kiparja Staneta Novaka, slikarke Marije Korbar ter rezbarja Tomaža Lavriha. Več predmetov je prispeval tudi zbiratelj Drago Nahtigal.
Škofovo darilo
"V Trebnjem je živel rezbar Peter Tudja, izdeloval je jaslice, doma je bil z manjše kmetije, preživljal se je z izdelovanjem nabožnih predmetov," nam je še zaupal poznavalec lokalne zgodovine Pavle Rot. Peter Tudja je križe naredil med obema svetovnima vojnama.
"To pa so križki, ki so jih dajali mrtvim, ko so ležali na parah," nas je med vodenjem po razstavi še opozoril Pavle. Včasih so po smrti pokojni dve noči ležali doma, na parah, domači in cela vas pa so hodili zvečer molit za dušo rajnega.
Tega danes ni več, ostali pa so križki kot pomniki preteklosti.
S škofom Friderikom Barago pa je povezan še en eksponat. "Domnevno je tudi ta križ s trebanjskega gradu. Dobila naj bi ga Cecilija Marn, tudi sama služkinja na gradu. Križ naj bi ji podaril škof Baraga osebno ob svojem drugem obisku domovine leta 1854," smo še izvedeli od Rota. Gre za majhen križevpotni križec iz lesa in biserovine.
Razstavo je blagoslovil trebanjski župnik Jože Pibernik, svoje mesto pa so na njej dobile tudi pasijonske, imenovane tudi postne jaslice – postavila sta jih jasličarja Tomaž Lavrih in Matjaž Bitenc.
200 eksponatov je na ogled do 23. marca.
