Biserno poroko zalili z bisernim cvičkom

ŠENTJERNEJ – »Pravega recepta za dolgo srečno skupno življenje ni. Biti pa morajo spoštovanje, ljubezen in medsebojno zaupanje,« pravi Franc Golob iz Šentjerneja, ki je s svojo Anico po 60 letih zakona v krogu tistih, ki jih imata najraje, ter župana občine Šentjernej Radka Luzarja ter Elizabete Kušljan Gegič, programske vodje Kulturnega centra Primoža Trubarja, obnovil poročno zaobljubo. Izmenjala sta si prstana ter trdno življenjsko skupnost zapečatila s poljubom in podpisom. Seveda je sledilo slavje, za zabavo pa je poskrbel ansambel Frančič, nazdravljali so s cvičkom. In zanimivo, na poroki pred 60 leti, ki je trajala tri dni, je igral Alojz Frančič, tokrat pa je meh harmonike raztegoval njegov sin Slavko, ki je imel takrat, ko sta se vzela Anica in Franc, manj kot pol leta.



Anica in Franc prihajata iz zelo delavnih družin. Franc je z očetom tesarjem prišel na delo na veliko kmetijo – h Kuntaričevim v Slivje pri Kostanjevici na Krki. To je bila Aničina domačija in njune oči so se hitro srečale. Oba sta bila stara 21 let, za tisti čas ravno prav zrela za skupno pot. Rodila se je ljubezen, in kmalu sta vedela, da sta si namenjena. Živela sta oddaljena drug od drugega, in ker telefonov še ni bilo, so bila pisma. Tisti čas, ko je Franc delal na Jesenicah, Anica pa je bila zaposlena v Celju, sta si poslala mnogo pisem, tako sta ohranila stike in njun odnos se je poglabljal, po skoraj treh letih prijateljevanja pa je Franc Anico zasnubil. Poročila sta se v Ljubljani – takrat je bil Franc tam v službi, tam so bili Aničini bratje in je bilo tudi najbolj praktično. Slavje je trajalo kar nekaj časa, saj so šli zbrani najprej na Sela, potem pa še v Slivje. Franc je kmalu po poroki odšel na delo v Nemčijo. Za oba je bilo težko. Po nekajkratnih menjavah služb in držav sta skupaj zaživela v Nemčiji. Po petih letih poroke se jima je rodila Darja, še pred rojstvom sina Darka pa sta se vrnila domov. V Šentjerneju sta bila najprej najemnika, po enem letu pa sta že bila v svoji hiši in ta je njun dom že 50 let.


Franc in Anica sta bila marljiva, skromna in varčna. Oba sta bila tisti čas zelo ambiciozna in sta znala poprijeti za delo. Lotila sta se vsega in tako je Anica odprla samostojno obrtno delavnico. Ta je še danes v družini v rokah njunih otrok, čeprav Franc še vedno rad priskoči na pomoč. Upokojila sta se pred četrt stoletja, a sta oba še vedno aktivna: ona skrbi za gospodinjstvo in se posveča svojim hobijem – rožam in pikadu, Franc pa se je v pokoju posvetil še društvenemu življenju in je svoj čas razdajal različnim organizacijam. A nikoli nista pozabila drug na drugega, zdaj pa se še kako veselita družbe šestih vnukov in treh pravnukov.