Bitka s komarji izgubljena: Ljubljančanom se ne da dopovedati

LJUBLJANA – Poletja je konec in s tem tudi nadležnih krvosesov. Če se nam bo tožilo po toploti, pa se nam zagotovo ne bo po komarjih. Za nami je sezona številnih invazivnih tigrastih komarjev, za katere smo si v večji meri krivi kar sami. Pa smo iz tega kaj naučili? Kot pojasnjuje doktor biologije in strokovnjak za nevretenčarje iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije Tomi Trilar, smo tigrastemu komarju sami dopustili, da se nekontrolirano razmnožuje, saj samica od mesta, kjer se je izlegla, leti le do 400 metrov naprej. A ker se nova populacija lahko osnuje tudi v pol decilitra vode, se lahko širi na vse večje razdalje.

 

Kljub skoraj vsakodnevnemu opozarjanju v medijih, pa tudi prizadevanju občine (lani je denimo Mestna občina Ljubljana zagnala veliko akcijo, tudi z zloženkami v gospodinjstva, kako zatreti tigrastega komarja), se opozorila niso prijela. »To se Ljubljančanom ne da dopovedati,« meni Trilar. »Poglejte. Evropejci smo vajeni neke vrste demokracije in samoupravljanja, kjer je bilo vse od vseh, pri tem pa ne upoštevamo nikakršnih pravil. Pred prihodom sarsa v Azijo, se je veliko pljuvalo po tleh, a ko so oblasti rekle 'ne pljuvati' so ljudje to prenehali. Potem so oblasti rekle 'nosite masko' in so naslednje tri tedne v Singapurju vsi nosili masko. Brez izjeme. Nikogar ni bilo treba kaznovati.«


Triler priznava, da v Ljubljani odloka o kaznovanju v primeru komarjev nimamo, a glede na pretekle izkušnje to niti ne bi pomagalo pri zajezitvi te invazivne sorte. »V Ljubljani je sicer odlok, da ne smeš krmiti živali na divjih površinah, pa vsi hranijo nutrije. Ko bomo nekoga kaznovali, bo pa ogenj v strehi, da smo represivna država.«

Na ljubljanskih vrtičkih je vse polno ličink

Sodeč po letošnji sezoni, je bitka s komarji izgubljena. Ker ne upoštevamo opozoril strokovnjakov, ustvarjamo izjemno dobre razmere za razmnoževanje tigrastega komarja. »So tropska vrsta, ki se razmnožuje v majhnih lužicah, v rozetah, koreninah, nesaniranih jaških, žlebovih, vazah na pokopališčih, odpadnih gumah pri vulkanizerjih, ki jih ne skladiščijo pod streho ... Da se osnuje nova populacija potrebujejo od pol decilitra do pol litra vode, vsaka generacija pa je po dveh tednih številnejša,« pojasnjuje Trilar. »Vrtički zraven televizije Pop TV niso komunalno urejeni in vrtičkarji vodo lovijo v posode. Vsak ima od 30 do 50 posod raznih velikosti in tam je zdaj toliko ličink, da je vse črno. Ljudi pa ne moreš prepričati, da bi na posode položili kakšne pokrove ali sita kot zaščito pred komarji. Takšna žarišča prispevajo k temu, da ko se enkrat pojavi tujerodna vrsta, se ustali, množi in širi.«

Ustalil se je v Ljubljani. Na Štajerskem ga še ni.

Tigrasti komar se je hitro razširil po sredozemski obali. Z naše obale ali pa iz Italije je prispel v Vipavsko dolino. V Ljubljano je pripotoval najverjetneje na odpadnih gumah in se tukaj ustalil. Po Trilarjevem mnenju je komarju morda uspelo priti tudi na Dolenjsko, medtem ko ga proti Štajerski ni zaneslo. 


V Ljubljani ga je bilo letos največ za Bežigradom. »Kritična pa nista samo Bežigrad in pokopališče Žale z rezanim cvetjem v vazah, polnih vode, ampak tudi Moste in okolica toplarne, kjer se luže nabirajo na plahtah, s katerimi pokrivajo premog.« V Šiški ga še ni bilo oziroma vsaj ne toliko, da bi ga opazili, pojasnjuje Trilar. A ko se bo tja naselil, ga ne bo mogoče zlahka izkoreniniti.

Dezinfekcija še ne pride v upoštev

Dokler so komarji le nadležni, škropljenje oziroma dezinfekcija ne pride v poštev. Kot pojasnjuje Triler, je škropljenje komarjev iz zraka skrajna rešitev, ki se uporabi, ko komarji postanejo javnozdravstveni problem oziroma ko bodo začeli prenašati hitro prenosljivo bolezen. Razlog je v tem, da s škropljenjem komarji dobijo rezistenco na kemikalijo in postajajo zanjo manj občutljivi. Hitreje ko se generacije menjajo (pri komarju na 12 do 30 dni), hitreje se razvije rezistenca.


 Tigrasti komar pa ni edina tujerodna vrsta komarja pri nas. S severa je k nam prišel tudi japonski komar, ki se je že dobro razširil po vsej Sloveniji in tudi v Ljubljani ga je že bilo opaziti. A s tigrastim komarjem si ne bosta v napoto, temveč bosta sobivala in pri tem pa imela skupno žrtev – človeka in toplokrvne živali.