Bivša piarovka SDS: Ženska vara iz obupa, moški iz dolgčasa (FOTO)

Težko presežem besede, s katerimi se je opisala na svojem blogu Slavetomyself, kjer se je nekaj mesecev pred razkritjem predstavljala zgolj v imenu svojega alter ega.

»V Tovarni poželenja za vas dnevno, kot po tekočem traku, štancam žmohtne zgodbe iz svojega življenja, v imenu mojega alter ega, ognjevite Jožice Srbež. V nasprotju z razvratno in uživaško Jožico, ki je vešča vseh oblik skrunjenja Boga v sebi, sem jaz asketsko disciplinirana in gestapovsko organizirana univerzitetna diplomirana komunikologinja z več kot dvajsetletnimi izkušnjami na področju medijev – delam kot novinarka, svetovalka za odnose z javnostmi ter organizatorka in moderatorka dogodkov. Občasno si privoščim kreativne izlete v filmsko in televizijsko igro, še raje pa na osamljene dvatisočake, na morje ali na druge celine. Moja največja ljubezen je – poleg moje psičke Ulle in vseh vrst športov – pisanje.«

Ognjevita Jožica brezkompromisno razgalja svojo intimo, brutalno iskrene zapise o partnerstvu, ki temeljijo na njenih resničnih, pestrih izkušnjah in odnosu ženske do sebe, pa prepleta z znanjem iz psihoanalize in družinske psihodinamike, zato morda ni tako nenavadno, da so pisma bralk vseh starosti začela polniti njeno spletno pošto. Zapise začini s kletvicami, brezsramnimi besedami, podrobnimi opisi intimnosti. A besede 43-letne Nine Orel, nekdanje novinarke Playboya, ki jo je življenje zapeljalo tudi v piarovske vode v politiki, v človeku vzbudijo tudi nekaj prvinskega, morda kanček strahu in nato precejšnje olajšanje.

Ker njene besede zadenejo bistvo, gola iskrenost na trenutke zaboli, nato pa se ti ob rob ustnic prikrade nasmešek. V njenih zapisih se namreč nepreklicno najdeš. Zrelost in življenjske preizkušnje rojevajo modrosti, ki jih lahko zapiše le nekdo, ki vse to tudi živi.

Ste prva Slovenka, ki tako podrobno in sočno sporoča o svojih najintimnejših doživetjih?
Težko odgovorim, vem pa, da so ljudje lačni takšne iskrenosti, ker so to zgodbe vseh nas! Ljudje se v njih prepoznajo in najdejo zase številne odgovore. Nisem ravno taktizirala, preden sem se lotila pisanja, imela sem samo silovito potrebo po tem, da gre iz mene vsa ta orjaška količina blazno zanimivih doživetij, ki jih sama kot izrazito senzibilna oseba doživljam še intenzivneje od drugih. Nisem si predstavljala, da bom lahko s svojimi zapisanimi izkušnjami tudi pomagala, ker moj namen ni bil razsvetljevati, poučevati ali zabavati, ampak samo obračunavati z lastno zgodovino.
Kolikokrat naletite denimo na družinsko problematiko, na vpliv primarne družine na razvoj dogodkov v neki zvezi?
Vsaka težava v odnosih, sploh partnerskih, izhaja iz narave dinamike odnosov te osebe v njeni primarni družini. Opažam, da ljudje z eksplicitnimi travmami ter zelo oprijemljivimi in jasnimi oblikami zlorab iz otroštva in mladosti (naj poudarim, da stranke v primeru hudih zlorab napotim na strokovnjake) lažje in hitreje kritično pogledajo na starše in začnejo proces (samo)zdravljenja kot tisti, ki so odraščali v materialnem obilju, ki jih je zaslepilo, uspavalo, predvsem pa jim vzbujalo globok občutek krivde, da bi dali pod psihološki drobnogled svoje, sicer v mnogih pogledih skrbne roditelje!

Pa so jim prizadejali prav tako veliko čustvenega gorja, samo da je bilo zapakirano v zlat papir s pentljico. Otroka lahko čustveno poškodujeta tudi partnerja, ki ne zmoreta kakovostne medsebojne komunikacije in si ga vzameta za amortizerja svojih težav. Ali pa ga pretirano navežeta nase, da s tem pokrpata čustvene luknje svojega partnerskega odnosa, čemur rečem čustvena zloraba, ker si s tem otroka naredita za psevdoparnerja.
Pa ne v seksualnem pomenu?
Tu sploh ne gre za seksualne zlorabe, velikokrat so ti, pretirano tesni in ljubeči odnosi enega od staršev celo polni iskrene želje dati temu otroku kar največ pozornosti, ljubezni, časa, izobraževanj, potovanj, igrač ... in iz njega ustvariti supermana ali pa supergirl. A to lahko v skrajnih primerih pripelje do takšne čustvene poškodbe otroka, da ta ne naredi seksualnega transferja na nasprotni spol in lahko ostane simbolično poročen z materjo ali očetom tudi vse življenje.

Si predstavljate pekel, ko tak človek vseeno kot odrasel poskuša intimno navezo z nekom, pa ne razume, zakaj mu partner pritiska na toliko nevralgičnih točk, ki ga spominjajo recimo na zelo posesivno in čustveno težavno mamo ali očeta, ki je gojil nenehno občutek žrtve sebe glede žensk? Katastrofa.
Kako potekajo vaše seanse?
Na seansah s pogovorom človeku pomagam lupiti njegovo preteklost kot čebulo, vse od zgodnjega otroštva, počasi se sestavljajo delčki njegove življenjske zgodbe v celoto, do tega trenutka zdaj. Zelo pozorno poslušam in obenem opazujem njegovo neverbalno komunikacijo, imam pa tudi izjemno močno intuicijo, ki me vodi pri točno pravih vprašanjih klientu in ki me doslej še ni razočarala. Vse to povezujem v celoto s pomočjo znanja, ki sem si ga nabirala v strastnem raziskovanju sebe skoraj dvajset let – še kot najstnica v socializmu sem hodila po knjižnicah in prebirala literaturo s področja psihologije, psihoanalize, odnosov.
Torej ste tudi sami poiskali pomoč, ko ste začutili potrebo?
Med številnimi izobraževanji in oblikami psihoterapij bi izpostavila dve izjemni – prva je bila v sklopu Frančiškanskega družinskega inštituta. Stara sem bila približno 25 let in imela za seboj težka leta zaradi velike preizkušnje, skozi katero je moral v mojih najstniških letih moj brat in ki je starše za nekaj časa naredila zame tako rekoč disfunkcionalne, ker so bili, logično, povsem preokupirani z njim.

Sem sicer iz družine dveh doktorjev znanosti – oče je doktor kemije in izredni profesor na univerzi, mama arheologinja in kustosinja v Narodnem muzeju, prav tako doktorica znanosti; oba sta svetovljana, delavna, inteligentna, disciplinirana, ambiciozna. Z bratom sta nama pričarala pravljično otroštvo in poskrbela za vse – od dodatnih izobraževanj, tečajev, potovanj, počitnic, interesnih dejavnosti vseh vrst. Te oblike ljubezni je bilo na pretek.
Je zmanjkalo časa za objem?
Te oblike ljubezni je bilo na pretek, a je zato zmanjkalo prostora za preprosto milino, nekaj več popustljivosti, več zaupanja v naju. Sicer pa popolnega starševstva itak ni! V času hudih težav z bratom sem se strašno bala za mamo in očeta, ker sem ju še zelo potrebovala, kar je pustilo posledice na meni. Želela sem kompetentnega sogovornika za analizo svojih težkih občutkov in bridkih spominov, predvsem pa razumeti konstelacijo odnosov v naši družini – zato so me takoj sprejeli na terapije na omenjenem inštitutu.
In druga izjema?
Drugi niz izjemno močnih terapij se je zgodil pet let pozneje, ko sem spoznala priznano psihoterapevtko dr. Catherine Shainberg in njeno Šolo podob, ki je imela delavnico v Ljubljani in so me prosili, ali lahko pomagam pri njeni promociji. Razvilo se je uspešno štiriletno sodelovanje izjemno močne terapije z interpretacijo sanj na podlagi freudovsko-jungovske psihoanalize in blagodejno podlago kabale, ki so me popolnoma transformirale in mi ponudile globoke vpoglede vase. Moraš pa biti za tovrstne kirurške operacije duše psihofizično pripravljen – to so izjemno naporne stvari, zaradi česar se jih loti zelo malo ljudi tako zares kot jaz, a so katarzične in jim sledi nagrada!
Vsi imamo neko travmo iz otroštva.
Prav vsi, brez izjeme, imamo brazgotine iz otroštva, s katerimi pozneje nezavedno bremenimo sebe in okolico, zato apeliram na vse ljudi – namenite denar in čas še za psihoterapevta. Če že tako vestno poskrbite za servis avta ali telesa pri frizerju in pedikerju, boste pa še za generalni servis duše, ker – kaj vam bo poštirkana zunanjost, če gnijete navznoter od potlačene groze in bolečin?!
Čeprav se je vloga žensk v zgodovini krepila, znate biti do žensk precej neizprosni. A, kot pravite, moške ljubite.
Res je – moški so nujni, osvežujoči protipol naši kompleksnosti – obožujem jih, ker me navdihujejo za samo sebe! Ženske smo v zgodovini res veliko dosegle, a nas čaka še trnova pot, saj odnosi ne temeljijo več na družbeni delitvi vlog po spolih, temveč v partnerju iščemo somišljenika, sorodno dušo, zaveznika.

Mentaliteta in družbene okoliščine so se torej spremenile, struktura, v katero želimo še vedno stlačiti ljubezen, pa je identična kot pred nekaj sto leti. In tu nastane problem! Prav zato je klasični krščanski zakon, v katerem je intenziteta sobivanja dveh odraslih ljudi skorajda sprevrženo podobna simbiozi med materjo in otrokom, povozil čas. Koncept zvestobe do groba je popolnoma sprt s človeško naravo raziskovalca in s tem, da se ljudje spreminjamo.
Kaj lahko torej ženske storimo?
Edini način, kako obrniti v svoj prid to moško prevlado, je, da ženske počnemo stvari, ki nas veselijo, ker se ob njih samouresničujemo. Ženske nagovarjam k temu, naj na vseh področjih poskusijo vse; si privoščijo razvrat ali puščavniško askezo, druženje ali napajajočo samoto – kar koli, samo naj ne stagnirajo v območju ugodja (torej služkinje), za katero bodo kmalu ugotovile, da sploh ni tako zelo komot!
Tako živite vi?
Ja, in to z največjim užitkom, zaradi česar mi ženske pišejo, da sem jim v navdih in spodbudo, čeprav obenem tudi največ polen pod noge dobim prav od njih. Ni lahko biti urejena, s seboj odkrito zadovoljna blondinka v petah, štrumpanteljnih, z možgani terminatorja in sposobnostjo samoironije, a ne bi zamenjala. Se pa zdim marsikomu, ki pogleda name površinsko, nemerodajna, da pametujem o pozitivnem egocentrizmu in avtoerotiki, če sem vendar trenutno samska in brez otrok.

Večina pa ne ve, da sem bila v dveh resnih zvezah in sem do obisti spoznala bridkosti in lepote te folklore dvojine, v katero sem tudi jaz nekoč bežala pred samo seboj, kar počne večina ljudi. Ker nezavedno prinesejo v odnos kup nerazrešenih travm, partner, ki je replika matere ali očeta, pa vsakomur pritisne na bolečinsko jedro iz otroštva, pride v tej tesni bližini do strahovitih stvari, za katere se vedno krivi drugega, ker je tako lažje.
Ste tudi vi to počeli?
Tudi jaz sem to počela in si privoščila – malo iz obupa, malo pa zaradi tedanje potrebe po hranjenju ega – številne čudovite avanture, ki pa so se spet končale v bolečini. Zato sem si vzela čas, se izobraževala in brskala po sebi, se spočila od polomij, začela predajati znanje in izkušnje o tem drugim in zdaj čutim, da sem počasi spet pripravljena na sladko, a naporno brušenje sebe v dvojini.