Bivši direktor v zagovoru namočil ministra Janševe vlade
Nekdanji direktor Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve (ZRSBR) Anton Zakrajšek je po ugotovitvah Komisije za preprečevanje korucpije (KPK) kršil integriteto. Ugotovitve so pravnomočne. Gre za posle, povezane z nabavami zaščitne opreme pri obvladovanju covida 19, s podjetjema Dobnik Trade trgovina in storitve ter genEplanet diagnostika.
Komisija je v preiskavah opravila razgovore z obravnavano osebo, pričo ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom in uslužbencem ZRSBR ter vpogledala v dokumentacijo ZRSBR in lastne zadeve iz predhodnih obravnav drugih zadev v povezavi z nabavami zaščitne opreme.
V obeh primerih je KPK odločil, da je takšno ravnanje v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo poslovodne osebe v subjektu javnega sektorja ter predstavlja kršitev integritete, »ki jo 3. točka 4. člena ZIntPK opredeljuje kot pričakovano delovanje in odgovornost posameznikov in organizacij pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju z zakonom, pravno dopustnimi cilji in etičnimi kodeksi«.
Zakrajšek je v izjasnitvi pojasnjeval, da je v primeru posla z dobaviteljem genEplanet diagnostika očitana dejanja izvršil po navodilu ministra za gospodarstvo Zdravka Počivalška (čigar ravnanje je bilo predmet druge preiskave). »To ne spremeni dejstva, da gre za kršitev,« menijo pri KPK in dodajajo, da je bila odločitev o podpisu ali zavrnitvi podpisa pogodbe, pa tudi o izplačilu avansa, izključno v pristojnosti direktorja ZRSBR in ga zato telefonski klic oziroma navodilo ministra ne more razbremeniti odgovornosti.
KPK izpostavlja, da sta bila določena ponudnika privilegirana: »Zaradi tega v postopkih, ki so bili zaradi nujnosti že tako izvedeni na najmanj transparenten način, niso bili zagotovljeni niti minimalni standardi javnega naročanja. Komisija opozarja, da se s takšnimi ravnanji izniči načelo enakopravnosti in namen pravno reguliranih postopkov, ki naj bi zagotavljali objektivno presojo, krepijo pa se klientelizem, korupcijska tveganja in netransparentno odločanje v tovrstnih postopkih.«
