Bivši minister na sodišču vztraja, da ni zlorabil položaja
Izplačevali so si dodatek za stalno pripravljenost in pristali na zatožni klopi.
Odpri galerijo
Dušan Mramor. FOTO: Voranc Vogel, Delo
Nekdanji dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor je v današnjem zagovoru zavrnil očitke o zlorabi položaja pri izplačevanju dodatka za stalno pripravljenost. Kot je dejal, so imeli za izplačevanje tako zakonsko kot dejansko podlago, med drugim so ga odredili zaradi dodatnega dela ob doseganju cilja, da pridejo med odstotek najboljših fakultet.
Mramorju obtožnica očita zlorabo položaja pri tem, ko je ljubljanska ekonomska fakulteta sprejela pravilnik o stalni pripravljenosti zaposlenih na fakulteti, na tej podlagi pa je nato v letih od 2008 do 2013 izdal več sklepov, na podlagi katerih so več deset zaposlenim, tudi njemu, izplačevali od okoli 100 do 800 evrov bruto dodatka mesečno.
Specializirano državno tožilstvo je prepričano, da Mramor za izdajo pravilnika ni imel pravne podlage, kot tudi, da za izplačevanje niso obstajali dejanski, vsebinski razlogi. Prepričano je, da stalne pripravljenosti sploh niso izvajali, dodatek pa je služil le nezakonitemu poviševanju plač.
Mramor je danes po še enkrat predstavljeni obtožnici vse očitke zavrnil. Dejal je, da je potreba po izplačevanju dodatka obstajala, saj si je fakulteta zadala cilj, da se uvrsti med odstotek najboljših fakultet na svetu. Za to pa je bilo potrebno dodatno delo zaposlenih.
S pripravo pravilnika je po navedbah ekonomske fakultete ta sledila mnenju vrhovne državne revizorke računskega sodišča, ki ga je naročila Univerza v Ljubljani. V mnenju je revizorka ugotovila, da izplačevanje dodatka zahteva interni akt. Na podlagi tega je fakulteta nato po Mramorjevih besedah sprejela pravilnik o stalni pripravljenosti, ki ga je tudi podpisal.
Prepričan je, da je bilo izplačevanje dodatka tudi ekonomsko upravičeno, saj je za delodajalca takšen način relativno poceni (cenejši od plačevanja nadur), bolj prijazen pa je tudi do zaposlenega. Prepričan je tudi, da za izplačevanje dodatka niso potrebovali soglasja rektorja, kot je prepričano tožilstvo.
Nasploh se je vprašal, zakaj je izplačevanja dodatka sporno ravno za profesorje, ne pa za zaposlene v preostalih delih javnega sektorja. Opozoril je, da je ministrstvo za javno upravo takšen dodatek uvedlo leta 2015, in sicer za 24 zaposlenih, od tega za 18 podsekretarjev in svetovalcev, je povedal. Poudaril je tudi, da je leta 2015 omenjeni dodatek prejemal vsak osmi javni uslužbenec oziroma 20.602 vseh (od tega le 244 na ljubljanski univerzi).
Skupaj z Mramorjem so se na zatožni klopi Okrožnega sodišča v Ljubljani znašle še tri zdajšnje in nekdanje vodilne na ekonomski fakulteti – trenutna dekanja Metka Tekavčič ter nekdanji prodekanji Polona Domadenik in Mojca Indihar Štemberger. Enako kot Mramorju jim tožilstvo očita zlorabo položaja pri podpisovanju sklepov o stalni pripravljenosti, pri čemer vse tri vključno z Mramorjem krivde ne priznavajo.
Vse tri bodo svoj zagovor predvidoma podale 21. februarja, takoj za tem, ko ga bo končal Mramor. To mu namreč zaradi obsežnosti zagovora danes ni uspelo.
Sodnik Zvjezdan Radonjić, ki ga je poskušala Tekavčiča še pred današnjim narokom izločiti, a ni bila uspešna, je danes povedal, da namerava zaslišati vse prejemnike dodatka, ki naj bi jih bilo okoli 60, kot tudi še nekaj drugih. Pomembno se mu zdi tudi razčistiti, ali je fakulteta dodatek izplačevala iz javnih sredstev ali iz svoje tržne dejavnosti. Tožilstvo obdolženim namreč očita zlorabo položaja pri ravnanju z javnimi sredstvi. Mramor je danes ponovil, da je šlo za izplačila iz neproračunskih sredstev in sredstev iz tržne dejavnosti.
Mramorju obtožnica očita zlorabo položaja pri tem, ko je ljubljanska ekonomska fakulteta sprejela pravilnik o stalni pripravljenosti zaposlenih na fakulteti, na tej podlagi pa je nato v letih od 2008 do 2013 izdal več sklepov, na podlagi katerih so več deset zaposlenim, tudi njemu, izplačevali od okoli 100 do 800 evrov bruto dodatka mesečno.
Vztraja, da je bil dodatek potreben
Specializirano državno tožilstvo je prepričano, da Mramor za izdajo pravilnika ni imel pravne podlage, kot tudi, da za izplačevanje niso obstajali dejanski, vsebinski razlogi. Prepričano je, da stalne pripravljenosti sploh niso izvajali, dodatek pa je služil le nezakonitemu poviševanju plač.
Mramor je danes po še enkrat predstavljeni obtožnici vse očitke zavrnil. Dejal je, da je potreba po izplačevanju dodatka obstajala, saj si je fakulteta zadala cilj, da se uvrsti med odstotek najboljših fakultet na svetu. Za to pa je bilo potrebno dodatno delo zaposlenih.
S pripravo pravilnika je po navedbah ekonomske fakultete ta sledila mnenju vrhovne državne revizorke računskega sodišča, ki ga je naročila Univerza v Ljubljani. V mnenju je revizorka ugotovila, da izplačevanje dodatka zahteva interni akt. Na podlagi tega je fakulteta nato po Mramorjevih besedah sprejela pravilnik o stalni pripravljenosti, ki ga je tudi podpisal.
Prepričan je, da je bilo izplačevanje dodatka tudi ekonomsko upravičeno, saj je za delodajalca takšen način relativno poceni (cenejši od plačevanja nadur), bolj prijazen pa je tudi do zaposlenega. Prepričan je tudi, da za izplačevanje dodatka niso potrebovali soglasja rektorja, kot je prepričano tožilstvo.
Nasploh se je vprašal, zakaj je izplačevanja dodatka sporno ravno za profesorje, ne pa za zaposlene v preostalih delih javnega sektorja. Opozoril je, da je ministrstvo za javno upravo takšen dodatek uvedlo leta 2015, in sicer za 24 zaposlenih, od tega za 18 podsekretarjev in svetovalcev, je povedal. Poudaril je tudi, da je leta 2015 omenjeni dodatek prejemal vsak osmi javni uslužbenec oziroma 20.602 vseh (od tega le 244 na ljubljanski univerzi).
Vsi pravijo, da niso krivi
Skupaj z Mramorjem so se na zatožni klopi Okrožnega sodišča v Ljubljani znašle še tri zdajšnje in nekdanje vodilne na ekonomski fakulteti – trenutna dekanja Metka Tekavčič ter nekdanji prodekanji Polona Domadenik in Mojca Indihar Štemberger. Enako kot Mramorju jim tožilstvo očita zlorabo položaja pri podpisovanju sklepov o stalni pripravljenosti, pri čemer vse tri vključno z Mramorjem krivde ne priznavajo.
Vse tri bodo svoj zagovor predvidoma podale 21. februarja, takoj za tem, ko ga bo končal Mramor. To mu namreč zaradi obsežnosti zagovora danes ni uspelo.
Sodnik Zvjezdan Radonjić, ki ga je poskušala Tekavčiča še pred današnjim narokom izločiti, a ni bila uspešna, je danes povedal, da namerava zaslišati vse prejemnike dodatka, ki naj bi jih bilo okoli 60, kot tudi še nekaj drugih. Pomembno se mu zdi tudi razčistiti, ali je fakulteta dodatek izplačevala iz javnih sredstev ali iz svoje tržne dejavnosti. Tožilstvo obdolženim namreč očita zlorabo položaja pri ravnanju z javnimi sredstvi. Mramor je danes ponovil, da je šlo za izplačila iz neproračunskih sredstev in sredstev iz tržne dejavnosti.
