Bivši župan izpolnil obljubo iz zapora

TRŽIČ – Nekdaj je bil župan šuštarskega mesta in je večkrat grmel v parlamentu kot poslanec, nanj se je nalepilo tudi nekaj odmevnih afer. Med zaporniškimi zidovi, kamor je bil poslan po tistem, ko so mu podpisali pravnomočno obsodbo, se je zaobljubil, da bo opravil dobro delo. »Poti so težke. Gornik, kakršen je bil Jakob Aljaž, je to vedel. Mnogo, premnogo ljudi nima dovolj moči, da bi prišli do cilja, do vrha! Ker je prav pred ciljem pot najtežja, najbolj strma in najnevarnejša, to je le za pogumne, močne in odločne!« je lansko jesen modroval elektrotehnik iz Tržiča in dodajal: »Hvala vsem, ki ste del poti prehodili z menoj, bili ste mi v pomoč in ni zamere, če ste odnehali. Izgovori niso potrebni, ker razumem vse. Hvaležen sem vam za vse. Naprej grem kot vodja, za mano grejo drugi, ki imajo še moč, voljo. In uspeli bomo! Kar sem se zaobljubil, bom storil! V spomin na Slovenca in vzornika, ki ni nikoli klonil. Boril se je sam in Bog mu je pomagal.«

Vse zaradi Svete noči

Po letu dni, kolikor je bil deležen polnega penziona ene izmed ustanov za prestajanje kazenskih sankcij, se je Rupar, prej je še izstopil iz stranke SDS, podal na pot samostojnega podjetnika, ukvarja se z notranjimi gradbenimi deli. Lani je s somišljeniki in prijatelji ustanovil Civilno iniciativo Jakoba Aljaža, ki se je zavzela za postavitev njegovega kipa v Tržiču. »V zaporu sem se zaobljubil, da bom poskrbel za postavitev kipa v spomin velikemu Slovencu, ki je že daljnega leta 1871, ko je kot kaplan služboval v takrat pretežno nemško govorečem Tržiču, prevedel v slovenščino znano pesem Sveta noč. Duhovnik in skladatelj je tako vrhunsko opravil svoje delo, da se besedilo pesmi v vsem tem času ni nič spremenilo. Prvič je bila zapeta prav v cerkvi Marijinega oznanjenja v našem Tržiču,« je razložil Rupar vzgib za akcijo. Nato smo čakali le še povabilo na otvoritev, ki se je zgodila to nedeljo.
»Bog in njegovo delo pripadata vsemu človeštvu, brez ovir in brez meja,« je v uvodu srečanja v cerkvi Marijinega oznanjenja dejal upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit Alojz Uran, ki je daroval mašo in ob tem tudi blagoslovil kip Aljaža, tega je ustvaril kraški slikar, kipar in ilustrator Peter Abram. »Aljaž je prevedel Sveto noč v slovenščino in začel vaditi s pevci za premierni nastop. Nemška buržoazija, ki je v rokah imela Tržič, mu je nagajala in vajencem ter drugim zaposlenim pri njih podaljšala delovni čas, tako da niso mogli na vaje,« je govoril Uran: »Toda ljubezen je iznajdljiva in Aljaž jo je našel v sebi. Vedel je, kako je bila prvič na Bavarskem izvedena Sveta noč: ker so odpovedale orgle, so jo glasbeno spremljali s kitaro. Tako je ob božiču med mašo tudi Aljaž vzel v roke kitaro in sam pel. In pel je tolikanj časa, da je z njim pela cela cerkev.« Nato je upokojeni nadškof povabil vse prisotne, da smo zapeli vse tri kitice Svete noči skupaj.

V narodnih nošah

»Čisto navadna nedelja je, pa je pravzaprav praznik,« je bil vzhičen iniciator postavitve spomenika Pavel Rupar, ki si je ob petju otiral solze. Pozneje je v kratkem nagovoru povedal: »Dana nam je velika volja in ljubezen, dana hvaležnost, da nas je toliko skupaj. Nikoli ne smemo obupati, tudi če smo po krivici ponižani.« Morda ozirajoč se na svojo preteklost je nadaljeval: »Moramo znati odpustiti tudi to, kar nam je bilo storjeno po krivici. Če nas kdo sovraži, mu to dopustimo, saj je to njegov problem. Bodite srečni in bodite boljši kot tisti, ki imajo v sebi sovraštvo.«
Po koncu uradnega dela so se verniki, prve vrste so krasile narodne noše, zaustavili še na dvorišču ob pogostitvi, mednje se je pomešal tudi še danes nadvse priljubljeni upokojeni nadškof Uran. Tržiški župnik Tomaž Prelovšek je na dvorišču razložil, da še ni dorečeno, kje bo kip postavljen: »Zagotovo pa bo dobil prostor ob cerkvi, tako da bo nagovarjal Tržičane in druge mimoidoče.«