Blejsko jezero padlo v slabši razred

LJUBLJANA – Predstavniki Agencije Republike Slovenije za okolje (Arso), Triglavskega narodnega parka ter Turizma Bled in Turizma Bohinj so predstavili ekološko stanje Blejskega in Bohinjskega jezera ter kopalnih voda in vpliv naraščajočega množičnega turizma na okolje in kakovost življenja.

»Ob bregu Blejskega in Bohinjskega jezera, ki sta v Sloveniji edini večji naravni jezeri z uradno določenimi kopalnimi območji, obisk turistov raste,« pravijo na Arsu. »Zlasti v obdobju poletnih vročinskih valov je breg – tudi zunaj kopalnih območij – na obeh preobremenjen. Ekološko stanje na podlagi stanja vodnih rastlin in vodnih živali, ki živijo na priobalnem območju, se je v Blejskem jezeru po skokovitem porastu turizma v letu 2016 poslabšalo iz dobrega v zmerni kakovostni razred.«

Priobalno območje je življenjski prostor specifične združbe rastlin in živali, ki prestreza snovi, ki se spirajo v jezersko kotanjo. Dobro ohranjen priobalni pas je pomemben dejavnik, ki preprečuje cvetenje. Pri vstopu v vodo kopalci mehansko poškodujejo mikrohabitate, ki so pomembni za preživetje in dobro delovanje priobalne združbe rastlin in živali, zato priporočamo, da se ljudje izogibajo kopanju zunaj območij kopalnih voda in ne uničujejo vodnih in obvodnih rastlin, ki s koreninskim sistemom ščitijo jezero. Kopalci lahko vplivajo tudi na kemijsko stanje jezer z vnosom substanc, ki so prisotne v nekaterih UV-filtrih zaščitnih sredstev za sončenje. S svojimi izločki pa v jezero vnašajo hranila, ki spodbujajo razrast planktonskih alg in cianobakterij.
Poleti se številne lokacije na rekah, jezerih in morju spremenijo v priložnostna kopališča. Kopanje pa ni povsod varno, bodisi zaradi moči vode bodisi zaradi slabe kakovosti te.


Temu so namenjene tako imenovane kopalne vode – to so odseki na jezerih, rekah in morju, navadno določeni tam, kjer se ljudje že tradicionalno kopajo. V Evropi je teh lokacij več kot 21.000, največ jih imajo Italija, Francija in Španija, v Sloveniji jih imamo 48. Smo med prvimi glede na število kopalnih voda na 10 km obalne linije oziroma primerljivi z drugimi državami glede na število prebivalcev.

Analize na 14 dni

Vsako tradicionalno kopališče pa ni postalo kopalna voda, temveč je država kopanju namenila mesta, kjer je bilo evidentirano dovolj kopalcev, to je 300 na dan najmanj trikrat v sezoni tam, kjer je ustrezna širina oziroma dolžina brega, kjer ni izpustov komunalnih čistilnih naprav in kopanje ni v nasprotju z drugimi rabami vode. »Glede na upravljavski vidik pri nas ločimo dve kategoriji kopalnih voda – naravna kopališča in kopalna območja,« še pojasnjujejo na Arsu.


»Za varno kopanje je poskrbljeno na naravnih kopališčih, ki imajo upravljavca, območje kopališča je vidno označeno, vodne površine so ograjene, dostopi v vodo in sanitarije so urejeni. Na kopališču so postavljeni znaki za red in varnost ter informacijska tabla, za varnost kopalcev skrbi ustrezno število reševalcev iz vode, na voljo je prostor za prvo pomoč. Na teh kopališčih je običajno na voljo gostinska ponudba, ponujajo različne razvedrilne programe za otroke, animacije in druge aktivnosti v vodi in ob njej. Takih kopališč je pri nas 18, in sicer 14 na morju, tri na Blejskem jezeru in eno na Šobčevem bajerju.«

V naravnem okolju se kopamo na kopalnih območjih, teh je pri nas 30 – pet na Soči, eno na Idrijci, eno na Nadiži, 10 na Kolpi, dve na Krki, dve na Blejskem jezeru in dve na Bohinjskem jezeru. Tu ni reševalcev iz vode, temveč plavamo na lastno odgovornost, vodne površine niso omejene, zato se na morju smemo oddaljiti od obale do 150 metrov, na jezerih do 100 metrov in na rekah do 30. Da se kopamo na območju, kjer se nadzoruje kakovost vode, nas opozarja informacijska tabla, postavljena navadno pri vstopu.

Na vseh 48 kopalnih vodah Arso redno spremlja kakovost vode med sezono, ki na morju traja od 1. junija do 15. septembra, na celini pa od 15. junija do 31. avgusta. Prva analiza je opravljena pred kopalno sezono, nato pa jih izvajajo na vsakih 14 dni. Poleg terenskih meritev vzorčevalci ocenijo stanje na terenu ter v laboratoriju analizirajo vodo na prisotnost E. coli in intestinalnih enterokokov, ki je kazalnik fekalnega onesnaženja, saj sta v prebavnem traktu toplokrvnih živali.

»V Sloveniji se lahko pohvalimo z dobro kakovostjo kopalnih voda in rednim izvajanjem monitoringa. Vse naše kopalne vode so že vrsto let redno pod nadzorom. Glede kakovosti že vrsto let nismo zaznali slabih. Tudi v letu 2018 vse ustrezajo zahtevam direktive, v Sloveniji je odličnih 87 odstotkov vseh kopalnih voda, dobrih je 11 odstotkov in zadostnih dva. Od prejšnjega leta se je stanje izboljšalo tudi na Kolpi in Krki.«

Na Arsu so še pojasnili, da se pri nas lahko pohvalimo, saj imamo vse kopalne vode na morju odlične že vrsto let, kar nas uvršča v vrh držav EU. »Velik delež odličnih kopalnih voda dosegamo tudi na celinskih vodah. Dobro stanje na morju potrjujejo prvi letošnji rezultati analiz vode s kopališč na morju, saj sta bakteriji minimalno prisotni na vseh lokacijah. Na celinskih smo začeli vzorčiti sredi junija, podatki pa so objavljeni na Arsovi spletni strani in na informacijskih tablah na kopalnih vodah.«