JABOLKA
Bo bonita rešila slovenske sadjarje?
V Arnovem selu krstno obiranje nove sorte jabolk. Potrošnik naj kupuje slovensko.
Odpri galerijo
V Posavju stavijo na odpornejšo sorto.
ARNOVO SELO PRI ARTIČAH – »To je eden srečnejših in svetlejših trenutkov v moji dolgoletni sadjarski karieri,« je pred začetkom krstnega obiranja jabolk bonita, nove sorte jabolk, pred svojim sadovnjakom, ki je letos res obilno obrodil, žarel Anton Koršič, eden največjih posavskih sadjarjev. Na krstno obiranje so se podali člani zadruge Tibona, ki je bila ustanovljena prav za potrebe tega jabolka, pa predstavniki biotehniške fakultete in kmetijskih zavodov. Prvo jabolko nove sorte bonita je utrgala brežiška podžupanja Katja Čanžar.
Sadjar Anton Koršič je pred dvema desetletjema v Slovenijo pripeljal sorto jabolk topaz. Zdaj je s somišljeniki, povezanimi v Zadrugo za razvoj sadjarstva Tibona, z iste postaje na Češkem, kjer je nastal topaz, pripeljal jabolko sorte bonita. Hektar površin je zasadil 27. aprila lani, v ponedeljek pa se je začelo obiranje. Po njegovi oceni bodo nabrali 20 ton jabolk. Po dveh za sadjarstvo neugodnih letih pozebe in toče in po lanski preobilni letini, ko je veliko jabolk zgnilo v sadovnjakih, kljub temu pa je Slovenija 30 odstotkov sadja uvozila, se sadjarji niso predali, temveč iščejo nove rešitve in nove vrste jabolk, odporne proti boleznim. Taka je tudi bonita, ki je lepa, sladko-kisla, hrustljava in sočna, predvsem pa odporna proti boleznim, kot sta škrlup in plesen, kar pomeni, da se bosta za tri četrtine zmanjšala škropljenje in uporaba pesticidov.
Bonita je iz odlične družine, saj so starši topaz in pink lady, lastnik sorte pa je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev. »Da smo dobili lastništvo za Slovenijo, smo morali ustanoviti zadrugo, ki se imenuje Tibona, to je anagram iz črk bonite,« je povedal Koršič. Zadruga, prek katere bodo prodali 90 odstotkov pridelka, zdaj šteje 11 članov. Članstvo je obvezno za pridelovalce, prostovoljno pa se lahko vanjo vključijo tudi drugi, denimo trgovci, strokovnjaki, kupci. Pridobitev licence za bonito poleg obvezne ustanovitve zadruge prinaša še druge obveze: vsako leto zasaditev sedem hektarjev novih nasadov; lani so jih posavski sadjarji zasadili prvih sedem, spomladi jih bo predvidoma zasajenih še pet. Dvajset let je zadruga dolžna plačevati lastniku sorte po dva centa od kilograma jabolk in po evro od sadike.
Zadružniki so v nastajanje nasadov bonite vložili 250.000 evrov, zdaj pa računajo tudi na evropska sredstva. Skupaj s kmetijsko-gozdarskima zavodoma Novo mesto in Maribor ter ljubljansko biotehniško fakulteto, ki je vodilna partnerica projekta, so se prijavili na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot pravi prodekanja biotehniške fakultete za področje agronomije Metka Hudina, bi s temi sredstvi sadjarje izobrazili o celotni poti pridelave, deležni pa naj bi bili tudi finančnih spodbud.
Bonita, ki je zaradi videza, okusa in bolj zdrave pridelave perspektivno slovensko jabolko, naj bi iz trgovin izrinila jabolka sumljivega porekla. »Trgovine so polne uvoženih jabolk, ki jim ni mogoče dokazati porekla, še huje pa je, da v javnih ustanovah, šolah, vrtcih in bolnišnicah kupujejo jabolka iz Poljske, in to za naš denar,« je ogorčen Koršič. Zagotavlja, da bo novo jabolko bonita na slovenskem trgu izključno slovenskega izvora.
Prvo jabolko bonita je utrgala brežiška podžupanja Katja Čanžar.
Sadjar Anton Koršič je pred dvema desetletjema v Slovenijo pripeljal sorto jabolk topaz. Zdaj je s somišljeniki, povezanimi v Zadrugo za razvoj sadjarstva Tibona, z iste postaje na Češkem, kjer je nastal topaz, pripeljal jabolko sorte bonita. Hektar površin je zasadil 27. aprila lani, v ponedeljek pa se je začelo obiranje. Po njegovi oceni bodo nabrali 20 ton jabolk. Po dveh za sadjarstvo neugodnih letih pozebe in toče in po lanski preobilni letini, ko je veliko jabolk zgnilo v sadovnjakih, kljub temu pa je Slovenija 30 odstotkov sadja uvozila, se sadjarji niso predali, temveč iščejo nove rešitve in nove vrste jabolk, odporne proti boleznim. Taka je tudi bonita, ki je lepa, sladko-kisla, hrustljava in sočna, predvsem pa odporna proti boleznim, kot sta škrlup in plesen, kar pomeni, da se bosta za tri četrtine zmanjšala škropljenje in uporaba pesticidov.
V javnih ustanovah, šolah, vrtcih in bolnišnicah kupujejo jabolka iz Poljske, in to za naš denar.
Bonita je iz odlične družine, saj so starši topaz in pink lady, lastnik sorte pa je konzorcij južnotirolskih drevesničarjev. »Da smo dobili lastništvo za Slovenijo, smo morali ustanoviti zadrugo, ki se imenuje Tibona, to je anagram iz črk bonite,« je povedal Koršič. Zadruga, prek katere bodo prodali 90 odstotkov pridelka, zdaj šteje 11 članov. Članstvo je obvezno za pridelovalce, prostovoljno pa se lahko vanjo vključijo tudi drugi, denimo trgovci, strokovnjaki, kupci. Pridobitev licence za bonito poleg obvezne ustanovitve zadruge prinaša še druge obveze: vsako leto zasaditev sedem hektarjev novih nasadov; lani so jih posavski sadjarji zasadili prvih sedem, spomladi jih bo predvidoma zasajenih še pet. Dvajset let je zadruga dolžna plačevati lastniku sorte po dva centa od kilograma jabolk in po evro od sadike.
Uvožena jabolka neznanega porekla
Zadružniki so v nastajanje nasadov bonite vložili 250.000 evrov, zdaj pa računajo tudi na evropska sredstva. Skupaj s kmetijsko-gozdarskima zavodoma Novo mesto in Maribor ter ljubljansko biotehniško fakulteto, ki je vodilna partnerica projekta, so se prijavili na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kot pravi prodekanja biotehniške fakultete za področje agronomije Metka Hudina, bi s temi sredstvi sadjarje izobrazili o celotni poti pridelave, deležni pa naj bi bili tudi finančnih spodbud.
Bonita je odporna proti boleznim, kot sta škrlup in plesen, kar pomeni, da se bo za tri četrtine zmanjšalo škropljenje in uporaba pesticidov.
Bonita, ki je zaradi videza, okusa in bolj zdrave pridelave perspektivno slovensko jabolko, naj bi iz trgovin izrinila jabolka sumljivega porekla. »Trgovine so polne uvoženih jabolk, ki jim ni mogoče dokazati porekla, še huje pa je, da v javnih ustanovah, šolah, vrtcih in bolnišnicah kupujejo jabolka iz Poljske, in to za naš denar,« je ogorčen Koršič. Zagotavlja, da bo novo jabolko bonita na slovenskem trgu izključno slovenskega izvora.
