Bo pustu uspelo pregnati zimo ali jo bo arktični zrak še podaljšal? Odgovarja Brane Gregorčič
Po nedavni napovedi nam je kazalo, da bo našo deželo konec meseca dosegel mraz s severa, ki bi pregnal pomladne temperature zadnjih dni. Pri dežurnem meteorologu Arsa smo preverili, ali se nam obeta podaljšek zime.
Kot nam je zatrdil meteorolog Brane Gregorčič, hudega mraza vse do konca koledarske zime ni pričakovati. Napoved se je spremenila in zaenkrat nič ne kaže, da pustu ne bi uspelo pregnati zime.
Mila zima posledica izrazitega polarnega vrtinca nad severnim tečajem
Polarni vrtinec nad severnim polom je običajen pojav, ki pa je letos zelo izrazit. Eden izmed razlogov za milo zimo z nekaj hladnimi obdobji je, da vrtinec zadržuje hladen zrak. Ob nenadnem ogrevanju se lahko tak vrtinec razcepi in takrat arktični mraz prodre na jug. To so napovedovali za konec februarja, ampak je Gregorčič danes to zanikal. Za naslednji teden je včeraj kazalo tako, ampak se je medtem napoved že spremenila. Do pepelnične srede bo približno tako vreme, kot ga imamo zdaj, s temperaturami nad 10 stopinj. »Nekega resnega prodora polarne zračne mase proti našemu območju ni verjetno pričakovati,« zatrjuje Gregorčič.
Kaj je polarni vrtinec
Polarni vrtinec je sezonski atmosferski pojav, ki nastane, ko se stratosfera močno ohladi, razlike v temperaturi med severnim tečajem in južnejšimi geografskimi širinami pa ustvarijo polarni vrtinec.
Polarni vrtinec je v nasprotni smeri urinega kazalca vrteče se območje mrzlega polarnega zraka in nizkega tlaka nad širšim območjem severnega pola. Zaradi izjemno nizkih temperatur v stratosferi, atmosferskem sloju nad troposfero, ki se nad območjem pola gibljejo med minus 70 in minus 80 stopnjami Celzija, je polarni vrtinec po navadi močan in zadržuje hladen zrak v arktičnem krogu.
Na njegovem robu poteka polarna fronta, ki predstavlja valovito mejo med hladnimi polarnimi in toplejšimi zračnimi masami južneje. Na tej meji poteka tudi vetrni stržen, pas močnih zahodnih vetrov v višinah.
Ob nenadnem ogrevanju stratosfere pa lahko pride do razcepa polarnega vrtinca na dva dela. Takrat lahko hladni arktični zrak prodre globoko na jug,
Gregorčič je pojasnil, da po nekaterih še ne dokončno raziskanih teorijah zaradi manjših temperaturnih razlik med ekvatorjem in poloma – ker se polarna območja hitreje grejejo kot ekvatorialna – zračni tokovi nekoliko oslabijo in je potem večja možnost večjih anomalij in teh močnejših tokov v smeri sever–jug.
Vikend bo suh in nekoliko bolj oblačen
Sobota bo v zahodnih krajih pretežno oblačna, proti severu in vzhodu Slovenije pa bo delno jasno. Pihal bo jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, v severni Sloveniji malo pod 0, najvišje dnevne od 8 do 13, na vzhodu do 15 °C.
V nedeljo bo pretežno oblačno, ponekod na Primorskem in Notranjskem bo občasno rosilo ali rahlo deževalo. Še bo pihal jugozahodnik. V ponedeljek se bo delno razjasnilo.