EKONOMSKE CONE

Dostop do odprtega morja: Slovenija mora javno in jasno zahtevati svoje

Pravnik Silvo Devetak govori, kaj za Slovenijo pomenijo ekonomske cone, ki jih načrtujeta Italija in Hrvaška.
Fotografija: Čoln slovenske policije v Piranskem zalivu. FOTO: Matej Družnik 
Odpri galerijo
Čoln slovenske policije v Piranskem zalivu. FOTO: Matej Družnik 

Slovenska zunanja politika se zadnje dni med drugim ukvarja z novo perečo problematiko: vzpostavitvijo ekonomskih con na Jadranskem morju, ki jih načrtujeta Italija in Hrvaška. O tem sta namreč v začetku tedna v Zagrebu razpravljala italijanski zunanji minister Luigi Di Maio in njegov hrvaški kolega Gordan Grlić Radman ter tudi napovedala sprožitev zakonodajnih postopkov. 

Razglasitev izključno-gospodarske cone omogoča mednarodna konvencija o pravu morja. Obalni državi daje možnost razglasitve take cone do 200 navtičnih milj od obale, v njej pa ima ekskluzivne pravice glede izkoriščanja morskih virov in tudi energije morja in vetra.

To pa lahko predstavlja novo težavo za Slovenijo: lahko ostanemo brez dostopa do odprtega morja? O tem smo povprašali strokovnjaka za mednarodno pravo, prof. dr. Silva Devetaka.

Spet se odpira vprašanje meje

»Prvič, glede na majhnost Jadranskega morja morata državi z bilateralnim sporazumom določiti mejo njunih izključnih ekonomskih con. Hrvaška bo, seveda, vanjo vključila 'svojo' polovico Piranskega zaliva, kar pomeni, da se s tem še bolj razvrednoti arbitražo o tem vprašanju in spet odpira vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško na morju,« pravi Devetak in dodaja: »Drugič: razglasitev con izključuje Slovenijo od njenih sedanjih pravic v 'odprtem morju',  saj s tem postane suverena pravica Italije in Hrvaške izkoriščanje 'živega in mrtvega bogastva' v morju in morskem dnu, izvajanje znanstvenih raziskav in zaščita in ohranitev ekološkega morskega okolja.«  

»Tretjič, kar zadeva plovbo in koriščenje zračnega prostora razglasitev con nima nobenih škodljivih posledic za Slovenijo. Pomorski promet v Tržaški zaliv (prek hrvaškega teritorialnega morja) in iz njega (prek italijanskega teritorialnega morja) je določen z mednarodnim pravom. Ob tem pa se postavlja vprašanje, kako naj v novih okoliščinah uveljavimo pravico do povezave Slovenije z odprtim morjem?« 

Zunanji minister Anže Logar je medtem za 10. december že napovedal obisk v Rimu, kjer bodo razpravljali prav o tej temi. Na vprašanje, ali lahko Slovenija vzpostavitev teh con prepreči oz. kako naj deluje, Devetak odgovarja: »Razglasitev con je suverena pravica obeh držav po konvenciji ZN o pomorskem pravu. Vendar morata pri tem, kot med drugim določa konvencija, 'upoštevati pravice in dolžnosti drugih držav'.«

Slovenija mora javno in jasno zahtevati svoje

Devetak tudi poudarja, da mora Slovenija nemudoma obema državama postaviti »javno in jasno izrečeno zahtevo, da mora sodelovati v procesu nastajanja obeh izključnih ekonomskih con«, ker to posega v njene strateške politične, ekonomske in varnostne interese. »In o tem obvestiti tudi organe EU, med drugim, tudi zavoljo tega, ker je EU kolektivna članica konvencije in razglasitev con zadeva skupno politiko EU na področju ribolova. «

Kakšno vlogo (ali povezavo) ima v tej problematiki zgodovina naših sporov na morju? »Razglasitev con, kot sem že dejal, odpira vprašanje meje med Slovenijo in Hrvaško na morju. Če ne reagiramo, pristanemo na takšno rešitev. Morda je sedaj, v tem novem kontekstu, prilika, da s Hrvaško uredimo vprašanje meje, pri čemer je arbitražna odločba podlaga za pogajanja, ki bi lahko pripeljala do dokončnega bilateralnega sporazuma; le-ta bi lahko zajemal tudi ekonomska in druga vprašanja, ki so v interesu državljanov obeh držav.«
 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije