Bober je ribiču preglodal in potopil čoln

Če verjamete ali ne, bober je 62-letnemu zidarju in strastnemu ribiču Zdravku Rozmanu na reki Krki potopil čoln. Kmet Marko Jordan je pred tedni opazil za dve dlani veliko luknjo v Rozmanovem lesenem čolnu, ki ga ima običajno privezanega za vrbo na Jordanovem pašniku v Koprivniku pri Kostanjevici na Krki. Občani vedo, da je vodni kosmatinec sposoben preglodati meter debelo drevo, a da bi se lotil čolna, se še ni zgodilo. Kar precej je bilo nejevernih, češ da gre bolj za ribiško laž. A so že čez teden dni nekaj sto metrov gorvodno opazili še en oglodan čoln. Bobri so se po stoletjih na reko Krko preselili pred dvajsetimi leti. Če se peljemo s čolnom ali sprehodimo po bregu, opazimo podrta in oglodana drevesa.

»Ta trenutek nimajo hrane, zato glodajo lubje z vej. Pred dnevi so oglodali drevo, za krepkega možakarja debelo,« nam je povedal Jordan. Pri Bučarjevem mlinu, ki je nekoč mlel žito v moko za Kostanjevičane, pa so razmetali posekano in zloženo vejevje vse okoli mlina. Evropski bobri praviloma ne gradijo tako velikih jezov kot njihovi bratranci v ZDA in Kanadi, pa vendarle se zdi, da so se pri Bučarjevem mlinu namenili prav to.

Rozman že desetletja ribari na Krki. »Poznam vsak njen zavoj, vsak kotiček,« se nam je pridušal, ko smo ga srečali na bregu Krke v Koprivniku. Vabo je vrgel z dvema palicama in ju lepo postavil na rogovilico.

»Če bo zagrabil krap, bo vse skupaj odneslo.« Malo smo se nasmejali njegovi pripombi, a hitro utihnili, ko nam je pokazal fotografijo 16-kilogramskega krapa velikana, ki ga je potegnil iz Krke pred tedni. Ribič Rozman torej ni od muh, a ko je lansko jesen nastavil palice na rogovile in čakal, je doživel edinstveno srečanje z vodnim kosmatincem.

»Sprehodil sem se po travniku, ko za seboj zaslišim šelestenje, topotanje. Obrnil sem se in pri palici je stal bober in mi kot za šalo izpulil rogovilico iz zemlje.« Hitel je bober z rogovilico prek travnika, Rozman pa za njim. »Hodil sem za njim kaka dva metra, nekaj je brundal in hlačal, se nekajkrat ozrl proti meni, nato pa lahkotno smuknil skozi grmovje in v reko. Zanimiva žival,« je povedal Rozman, ki je eden redkih videl vodnega glodavca na delu podnevi.

A najbolj zares se je Rozman soočil z bobrom, ko mu je Jordan povedal, da mu je oglodal čoln. Za dve dlani velika luknja je zazijala na stranici. »S popravilom sem odlašal. Nato ga je dobila povodenj.« Voda je začela pljuskati in se prelivati skozi luknjo v čoln, ki je postajal vse bolj majav in vse težji. Ko je voda odšla, je Rozman šel pogledat in čoln našel na dnu reke. Ni ga zmogel izvleči, zato je na pomoč poklical Jordana in domačina Marjana Jereleta, da so ga s skupnimi močmi izvlekli na breg. Čoln je bil poln blata in zato zelo težak. »Zdaj na pomlad bo čas, da zakrpam luknjo.«


Nekateri bobrov ne marajo, češ da delajo preveč škode. Res je to, da so se v zadnjih letih namnožili in razširili po vseh slovenskih rekah in začeli lomastiti po njivah ter krasti koruzo in žito. Dejansko so se tako razširili, da bo potreben razmislek o njihovem upravljanju.