Bobri, iznajdljivi in marljivi

Potem ko so se pred nekaj leti bobri začeli vračati tudi na skrajni severovzhod države, so zdaj v Pomurju prisotni že ob vsaki reki, potoku in jezeru. Številni so veseli vrnitve te pridne živali, čedalje več pa je tudi takih, ki zaradi bobrov negodujejo, saj jim neutrudni glodavci povzročajo škodo na drevesih v bližini rek in potokov.

V zadnjih letih so se znova naselili tudi v južnem delu Apaške doline, očitno so se iz Mure priselili po potoku Plitvica vse do tja, kjer si Slovenske gorice in ravno Apaško polje podata roke. Med tistimi, ki pogosto opazijo vsaj delo bobrov, če že živali ne, je tudi Franc Kuri iz Plitvice. Pogosto se peš ali s kolesom odpravi po obrambnem nasipu, ki preprečuje razlitje Plitvice po polju.


»Bobri so v potoku Plitvica že štiri leta. Ko je v strugi in na brežini še raslo vrbovje, sem med sprehodom v večernem mraku videl bobra, kako nabira veje za jez. Zdaj je rastlinje izmučeno, struga je čista, a je iznajdljiv. Za gradnjo novega bobrišča je namreč uporabil kar koruzna stebla. Kot je videti, jih je skrbno povezal, kajti jez, ki je visok nekaj več kot meter, vode ne prepušča. Po mojem ima dom na nasipu, saj se je na njem pojavila luknja, ki nakazuje pot do njegovega bivališča,« nam je opisal Franc Kuri.


Nad novogradnjo pa menda ni bil navdušen lastnik njive, posejane s koruzo, saj je bober za jez porabil več kot 1000 stebel. Lovec Srečko Ploj nam je povedal, da so bobri koruzni jez postavili potem, ko so jim prvega 500 metrov višje podrli vzdrževalci nasipa.