OB MURI
Bobri se vračajo tudi v obmurske loge
Biologi ga imajo za koristnega ustvarjalca habitatov, kmetje le za nadlogo.
Odpri galerijo
Sveži dokazi bobrove navzočnosti v porečju Mure FOTO: JOŽE ŽERDIN
Da je reka Mura zares enkratno naravno okolje, ki daje zavetje mnogo živalim in rastlinam, dokazuje tudi vrnitev bobra v obmurske loge. Kljub temu da glodavec včasih povzroča škodo, je ta zanemarljiva v primerjavi s koristjo, ki jo ima z vplivom na ekosistem. Bobri so se v manjšem številu ob Muri začeli pojavljati že pred nekaj leti, njihova navzočnost se krepi.
Od zime 1998/1999, ko so njihove sledi prvič po iztrebljenju v 18. stoletju opazili na bregovih Radulje, so se razširili vzdolž celotnega toka Krke s pritoki, ob Sotli in pritoku Bistrici, ob Kolpi in Dobličici, ki se izliva v Lahinjo, ob Dravi, Muri in Savi gorvodno do Krškega. Leta 2018 so našteli že več kot 70 bobrišč. Tako hitra širitev je posledica tega, da so leta 1997 v hrvaško Posavino z Bavarske v sklopu vseevropskega projekta naselili nekaj ducatov bobrov, ki so potem imeli prosto pot za širitev tudi v Slovenijo.
Država je zaradi bobra kot ključne vrste v mrežo Natura 2000 leta 2004 določila dva habitata, ob Krki blizu Otočca in na Radulji, nato pa razširila habitat na Krki in na novo v mrežo vključila območje na Muri in dve območji na Dravi. Kaj več od določitve varovanih območij ni storila, bo pa verjetno morala, saj se bo populacija bobra povečevala. Naravovarstveniki napovedujejo, da bo skoraj zagotovo treba poskrbeti za ozaveščanje in ukrepe, ki bodo omogočili sobivanje bobrov in ljudi, zlasti z lastniki kmetijskih zemljišč. Sledi bobrov je že moč videti tudi ob reki Muri. Ljudje so presenečeni in ne vedo dobro, kaj storiti.
Bober, ki je bil nekdaj razširjen po vsej Sloveniji, se bo verjetno tudi zdaj širil, če bo le našel ugodne življenjske razmere. Ker njive pogosto segajo do brežin, se lotijo tudi poljščin, a škoda je za zdaj praviloma zanemarljiva. Najučinkovitejši način omejevanja škode pa je ohranjanje od 5- do 15-metrskega vegetacijskega pasu na brežinah, kar določa tudi zakon o vodah.
Kot so potrdili na Zavodu za gozdove Slovenije in Lovski zvezi Slovenije, je prijavljene škode za zdaj malo, kar pa ni razlog, da ne bi aktivno sodelovali pri upravljanju bobrov. Lovci so prepričani, da je regulacija populacije samo vprašanje časa. Bober je izjemen drvar. Podiranje dreves je njegova velika specialnost, in sicer tako velika, da je ponekod že postal prava nadloga.
Podiranja dreves se loteva večinoma ponoči, njegov šiht pa traja od večera do približno šestih zjutraj, ko se utrujen zavleče nazaj v brlog. Da bi ga videli v živo, potrebujete precej sreče, volje in potrpežljivosti. Bober pa ni le dober gozdar, temveč tudi dober vodar, ki iz podrtega drevja gradi jezove, in sicer zato, da uravnava in poplavi območje bobrišča ter si zagotovi stalen vodostaj in varnost.
Nekaj takšnih jezov je tudi ob reki Muri. S svojo dejavnostjo glodavec, ki mu sprednji zobje nenehno rastejo, tako nenehno ustvarja primerno življenjsko okolje, s tem pa poskrbi tudi za druge živalske vrste, ki se rade naselijo v njegova mokrišča. Biologi ga zato označujejo za krovno vrsto, ki ustvarja ugodne habitate številnim vrstam in skrbi za biotsko pestrost. Denimo za veliko vrst rac in drugih ptic, rib, dvoživk in nevretenčarjev. Zelo ugodno vpliva tudi na navzočnost vidre, saj ta dostikrat uporablja bobrove brloge, za njegovimi jezovi pa lovi ribe.
Državna skrb
Od zime 1998/1999, ko so njihove sledi prvič po iztrebljenju v 18. stoletju opazili na bregovih Radulje, so se razširili vzdolž celotnega toka Krke s pritoki, ob Sotli in pritoku Bistrici, ob Kolpi in Dobličici, ki se izliva v Lahinjo, ob Dravi, Muri in Savi gorvodno do Krškega. Leta 2018 so našteli že več kot 70 bobrišč. Tako hitra širitev je posledica tega, da so leta 1997 v hrvaško Posavino z Bavarske v sklopu vseevropskega projekta naselili nekaj ducatov bobrov, ki so potem imeli prosto pot za širitev tudi v Slovenijo.
Če hočemo, da bo pri nas obstal, kmetje z njivami ne bi smeli posegati v zaščiteni obvodni pas.
Država je zaradi bobra kot ključne vrste v mrežo Natura 2000 leta 2004 določila dva habitata, ob Krki blizu Otočca in na Radulji, nato pa razširila habitat na Krki in na novo v mrežo vključila območje na Muri in dve območji na Dravi. Kaj več od določitve varovanih območij ni storila, bo pa verjetno morala, saj se bo populacija bobra povečevala. Naravovarstveniki napovedujejo, da bo skoraj zagotovo treba poskrbeti za ozaveščanje in ukrepe, ki bodo omogočili sobivanje bobrov in ljudi, zlasti z lastniki kmetijskih zemljišč. Sledi bobrov je že moč videti tudi ob reki Muri. Ljudje so presenečeni in ne vedo dobro, kaj storiti.
Njive segajo do vode
Bober, ki je bil nekdaj razširjen po vsej Sloveniji, se bo verjetno tudi zdaj širil, če bo le našel ugodne življenjske razmere. Ker njive pogosto segajo do brežin, se lotijo tudi poljščin, a škoda je za zdaj praviloma zanemarljiva. Najučinkovitejši način omejevanja škode pa je ohranjanje od 5- do 15-metrskega vegetacijskega pasu na brežinah, kar določa tudi zakon o vodah.
Pri nas se je bober znova pojavil šele leta 1998. Zadnji zanesljivi podatki o njem so iz 18. stoletja. Od takrat pa do pojava v porečju Krke je v Sloveniji veljal za izumrlo vrsto. Do leta 2002 je bila družina na izlivu Radulje edina znana naselbina bobra v Sloveniji, zadnja leta pa so znane lokacije tudi ob Dravi, Muri, Savi in Kolpi v Beli krajini.
Kot so potrdili na Zavodu za gozdove Slovenije in Lovski zvezi Slovenije, je prijavljene škode za zdaj malo, kar pa ni razlog, da ne bi aktivno sodelovali pri upravljanju bobrov. Lovci so prepričani, da je regulacija populacije samo vprašanje časa. Bober je izjemen drvar. Podiranje dreves je njegova velika specialnost, in sicer tako velika, da je ponekod že postal prava nadloga.
Nočni gozdar
Podiranja dreves se loteva večinoma ponoči, njegov šiht pa traja od večera do približno šestih zjutraj, ko se utrujen zavleče nazaj v brlog. Da bi ga videli v živo, potrebujete precej sreče, volje in potrpežljivosti. Bober pa ni le dober gozdar, temveč tudi dober vodar, ki iz podrtega drevja gradi jezove, in sicer zato, da uravnava in poplavi območje bobrišča ter si zagotovi stalen vodostaj in varnost.
bobrišč so našteli pri nas v 20 letih od pojava prvega v letu 1998.
Nekaj takšnih jezov je tudi ob reki Muri. S svojo dejavnostjo glodavec, ki mu sprednji zobje nenehno rastejo, tako nenehno ustvarja primerno življenjsko okolje, s tem pa poskrbi tudi za druge živalske vrste, ki se rade naselijo v njegova mokrišča. Biologi ga zato označujejo za krovno vrsto, ki ustvarja ugodne habitate številnim vrstam in skrbi za biotsko pestrost. Denimo za veliko vrst rac in drugih ptic, rib, dvoživk in nevretenčarjev. Zelo ugodno vpliva tudi na navzočnost vidre, saj ta dostikrat uporablja bobrove brloge, za njegovimi jezovi pa lovi ribe.
