Bobri so dobili nov dom

LJUBLJANA – V Živalskem vrtu Ljubljana so ob začetku počitnic za obiskovalce pripravili novo pridobitev, nenavadno domovanje so namreč dobili živalski gradbeni rekorderji in največji predstavniki glodavcev v Evropi. Osemčlansko družino bobrov si bo po novem torej mogoče ogledati v bobrišču.

Na prvi počitniški dan oziroma dan državnosti so izpeljali številne ustvarjalne in poučne dejavnosti, na katerih so obiskovalci lahko spoznavali bobre ter njihovo širše sorodstvo, sicer pa vse že razveseljujejo številni mladički. Z 22. junijem so začeli prodajati znižane letne vstopnice.

Doslej v bajerju

»Kanadske bobre v ZOO Ljubljana gojimo že od leta 1992,« pravi Petra Hrovatin, učiteljica biologije v živalskem vrtu. »Njihovo domovanje je bil doslej bajer v bližini morskih levov, bobrišče pa so si uredili v nadvodnih podzemnih brlogih z zračniki, kjer bivajo in kotijo mladiče. Ker so večinoma nočno dejavne živali, so jih lahko obiskovalci doslej opazovali le pozno popoldne, ko so priplavali iz bobrišča, in na nočnih programih, kot sta taborjenje in nočno vodenje. Bobre tako kot druge živali želimo prikazovati tako, da bodo stalno na ogled vsem obiskovalcem, pri tem pa se bodo dobro počutili, skriti v svojem bivališču. Zato smo s pomočjo sponzorja Obi zanje v gozdu ob mlaki zgradili bobrišče z jezom, nekakšno maketo bobrišč v naravi. Obiskovalci bodo lahko vanj vstopili in si odslej iz neposredne bližine ogledali tudi tisti bolj skriti del njihovega življenja. Obiskovalce ob tem prosimo, da jih tiho in mirno opazujejo ter jih ne vznemirjajo med njihovim počitkom in dejavnostjo v jezercu ali na bregovih.«

Bobri so pravi ekosistemski inženirji; njihovi jezovi so naravni zadrževalniki in čistilne naprave voda, obenem pa so jezerca za jezovi izjemno pomemben življenjski prostor za številne vrste vodnih in obvodnih živali in rastlin.

Saša Truden, koordinatorica marketinga pri Obiju, pravi, da je to sodelovanje velika priložnost za njihovo podjetje: »Bober je gradbenik, znan tudi kot arhitekt med živalmi. Zaradi tega je tudi zaščitni znak Obija.«
V družini je trenutno par ter šest njunih potomcev. Starši Obi in Bobi sta v ZOO Ljubljana prišla leta 2015 iz živalskega vrta Brno na Češkem. Samica se je skotila 5. maja 2013, samec pa 6. julija 2011. Povprečno imata vsako leto pet mladičev, oddajo jih v druge živalske vrtove po Evropi.
 

Dreves ne podirajo naključno

Leta 2007 je satelit odkril najdaljši bobrov jez v Alberti v Kanadi. Dolg je 850 metrov. Znanstveniki predvidevajo, da ga je več generacij bobrov gradilo od leta 1970. Prvi človek se je do njega prebil leta 2014. Običajno so jezovi dolgi od 5 do 30 m ter visoki do 3 m.

Kjer je mogoče, bobri kopljejo rove in brloge v blatne bregove. V okoljih, kjer ni ustreznega brega, si iz debel, vej, rastlinja in blata zgradijo bobrišča. Bobrovo domovanje je iz dveh delov: prvi je namenjen sušenju kožuha ob prihodu iz vode, drugi, suhi del, pa bivanju in spanju. Njihov premer je lahko do 6 metrov, višina do 2 metra. Takšno je zgrajeno tudi v ZOO Ljubljana.


Bobri so glodavci. Močni in dletasti sekalci so preoblikovani v stalno rastoče in izjemno močne glodače. Na sprednji strani jih prekriva močan in tanek sloj sklenine, ki jim daje ostrino in je zaradi vsebnosti železa kostanjevo rjave barve. Široki so pol centimetra in dolgi do 2,5 cm. Z njimi lahko drevo s premerom 10 cm preglodajo v nekaj minutah, drevo s premerom do 40 cm pa v eni noči.

Bobri podirajo drevesa iz določenega razloga, nikoli naključno. Večje in debelejše drevo je nosilno za jez ali bobrišče, mlada drevesa podirajo za hrano. Od vode se običajno ne oddaljijo za več kot 10 m. Njihov značilni ploščati in luskasti rep je vsestranski pripomoček; služi jim kot krmilo, zaloga maščobe, za uravnavanje telesne temperature v vročini in opozarjanje na nevarnost.


Bobrovina je dišavni izloček, s katerim označujejo svoj teritorij, in eden glavnih razlogov za njihovo ogroženost, saj so ga še nedavno uporabljali v zdravilstvu in za izdelavo parfumov.