Bodite pozorni! V resnici jih zanima vaš denar in ne podpis
Na svetu je danes ogromno pomoči potrebnih ljudi, za katere – ali v imenu katerih – marsikdo zbira denar. Nekateri preverjeni sistemi, kot denimo Krambergerjev sklad Slovenskih novic, Rdeči križ ali Karitas, pomoč dejansko namenijo tistim, ki jih tepe življenje. Pri številnih drugih, ki Slovenke in Slovence nagovarjajo na parkiriščih trgovin ali pred zdravstvenimi domovi, pa so stvari lahko precej drugačne, kot se kažejo. »Žalostna sem, ker toliko starejših nasede pred zdravstvenimi domovi in donira evre za nekaj, kar ni to, kar mislijo, da je,« je opozorila Slovenka leta 2019 Ninna Kozorog na svojem facebook profilu Humanitarček – Nan Ninn Kozorog o delovanju komune Lautari iz Italije.
Najprej podpis, nato cvenk
»Gospod, bi lahko dali podpis proti drogam,« je zgoraj podpisanega te dni ogovorila ženska z izkaznico okoli vratu – slišal sem zgodbo, kot jo je opisala Kozorogova iz svojih dolgoletnih izkušenj z »lautarijci«, kot jih je poimenovala.
Lautari je komuna, ki izvaja terapevtske programe za ljudi, ki se poskušajo izviti iz primeža odvisnosti. Cooperativa di solidarieta Lautar, podružnica Koper, je pri nas uradno delovala med letoma 2014 in 2017, nato so jo izbrisali iz evidenc. Ob tem velja opozoriti, da Lautari niso vpisani niti v razvid splošnih dobrodelnih organizacij in organizacij za samopomoč pri pristojnem ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Prav tako jih ni na Ajpesovem seznamu prostovoljskih organizacij.
Dasiravno pri nas Lautari uradno vsaj šest let ne obstajajo več, pa se njihove nabirke po naših krajih še niso končale. Že pred ustanovitvijo koprske izpostave lautarijcev smo od leta 2001 poročali o njihovih dejavnostih od Kočevja do Jesenic. Humanitarka Kozorogova pa zdaj opozarja, da so se razširili celo po vaseh, predvsem pa pred zdravstvenimi domovi, lekarnami in zdravstvenimi postajami.
Lautarijski merlot
Podpis proti drogam je bolj kot ne strel v prazno, saj so droge pri nas (pa tudi pretežno v evropski tujini) že prepovedane – je pa za lautarijce krasna vstopna točka za naslednje vprašanje, ko se podpišete pod iniciativo. »No, gospa, pa še prispevek vpišite,« Kozorog opisuje nadaljevanje dialoga z lautarijci. Tudi v našem primeru je bilo enako – celo poudarili so, da sprejemajo gotovino.
Seveda je od posameznika ali posameznice odvisno, ali bo namenil vbogajme prosečemu, a Kozorogova v zvezi s skupnostjo Lautari poudarja, da se financirajo iz lastnih dejavnosti ter da jih finančno podpira tudi italijanska država. »Žal pa jih po vsej Evropi spremljajo prevare pri zbiranju denarja na roko,« opozori Kozorogova.
Lautarijci delujejo od leta 1992, na njihovi spletni strani pa lahko preberemo, da je nastanitev v njihovi komuni zastonj. A kot vemo, ne obstaja niti brezplačno kosilo, kaj šele zdravljenje: račune plačujejo (tudi) dobrosrčni darovalci, ki ne morejo vedeti, kam gre njihov denar.
Kozorogova je ob kritičnem zapisu o lautarijcih še pozvala ljudi, naj denar raje podarijo znanim slovenskim humanitarnim akcijam. Če že želite pomagati lautarijancem, pa to lahko storite prek njihove spletne strani. »Ali pa med potovanjem po Italiji z nakupom njihovega merlota. Lautari Onlus (Rim, Benetke in Pordenone) so drugače komune, ki imajo v svojem terapevtskem okviru obdelovanje vinogradov, ki jim prinaša dobiček,« še navaja Kozorogova.
