Bodo cene goriva podivjale? Junija konec regulacije cen

Vlada z uredbo o oblikovanju cen že od 21. junija lani določa najvišjo maloprodajno ceno neosvinčenega 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva. Cena se določa vsak drugi torek.

Zaradi regulacije cen goriva lahko na bencinskih servisih po Sloveniji točimo cenejše gorivo, kot bi ga sicer. O tem se lahko prepričamo vsak dan, če le primerjamo cene goriva na bencinskih servisih po krajih in tistih, ki ležijo ob avtocesti – saj veste, na avtocesti cene niso regulirane. 

V zadnjih mesecih se je formula reguliranih cen pogosto spreminjala. Ceno so višale okoljske dajatve za obremenjevanje okolja z emisijo ogljikovega dioksida, prispevek za energetsko učinkovitost, višanje marž trgovcev, enako pa v nasprotni smeri preprečevale večji padec cene. Vlada je v obdobjih, ko so cene goriva na mediteranskih trgih padale, trošarine zviševala, v času rasti pa zniževala.

Arhiv cen FOTO: Ministrstvo Za Okolje, Podnebje In Energijo

Avtocest se ne izogibajo le skopuhi

Trenutno je regulirana cena dizelskega goriva 1,449 evra, bencina pa 1,374 evra. Na bencinskih servisih ob avtocesti je cena bencina nad 1,683 evra, medtem ko dizelsko gorivo stane najmanj 1,696, ponekod tudi 1,751. Če izračunamo razliko med točenjem goriva na avtocesti in zunaj nje pri 40-litrskem rezervoarju, pridemo do kar velike razlike. Pri bencinu pri 40 litrih pri točenju zunaj avtocest lahko privarčujemo najmanj 12,4 evra, pri dizlu za enako količino pa približno 10 evrov. Razliko pri 60-litrskem rezervoarju si oglejte na spodnji razpredelnici. Naj opozorimo, da se izračunane razlike nanašajo na najnižjo najdeno ceno na avtocestah, na večini servisov je cena še višja. Vse cene lahko kadarkoli preverite na goriva.si.

Kakšne so cene v sosednjih državah?

Na spletni strani AMZS je mogoče najti cene goriv po Evropi. Preverili smo povprečne cene v sosednjih državah, ki jih Slovenci najpogosteje obiščemo. Na Hrvaškem imajo enako ceno bencina in dizla, in sicer 1,4 evra. V Avstriji trenutno stane bencin 1,624 evra, dizelsko gorivo pa 1,691 evra. Na Madžarskem je cena bencina 1,47, cena dizla pa 1,48 evra. Povprečne cene v drugih državah lahko preverite tukaj.

Uredba o regulaciji cen samo do 21. junija letos

Vlada je lani sprejela regulacijo cen z uredbo, ki pa velja do 21. junija letos. Ali bodo cene goriv prenehali regulirati, še ni znano. S tem vprašanjem smo se obrnili na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. Odgovorili so nam, da bo »vlada preučila situacijo na trgu naftnih derivatov ter nato sprejela ustrezne ukrepe, seveda bo pri tem upoštevala tako vidik potrošnikov kot tudi distributerjev«.

Kakšne so napovedi?

Ali nas čaka drastično povišanje cen pred letnimi dopusti? Za mnenje o tem, kaj lahko pričakujemo, smo povprašali ekonomista Maksa Tajnikarja. Meni, da bo leto 2023 na svetovnih trgih surove nafte dokaj umirjeno z rahlo tendenco padanje cen surove nafte: »Tak pogled sledi iz dejstva, da so se odnosi med velikimi porabniki in proizvajalci po eliminiranju Rusije na evropskih trgih in intervenciji OPEC-a dokaj stabilizirali na ponudbeni strani, ob tem pa bo denarna politika v Evropi in ZDA na strani povpraševanja poskrbela, da ne bo prišlo do večje gospodarske rasti in s tem tudi večjega skoka povpraševanja po surovi nafti.«

»Regulacija je bila koristna«

Tajnikar je prepričan, da je bila regulacija drobnoprodajnih cen v Sloveniji v letu 2022 koristna za naš drobnoprodajni trg in za 1,2 milijona ljudi, ki vozimo avtomobile. »Gibanje cen v letih 2022 in 2023 kaže, da so bile cene skoraj celo leto po prenehanju zamrznitve cen naftnih derivatov nižje, kot jih je država določila na začetku leta, in da je s kontrolo cen v resnici preprečila Petrolu izkoriščanje monopolne moči na domačem trgu. Podatki o EBIDA in dobičku iz Petrola za leto 2022 kažejo, da je Petrol zaradi takega gibanja cen z lahkoto ohranil okoli 95 milijonov pozitivnega EBIDA in 19 milijonov evrov dobička, kupcem pa omogoči nakup za skoraj 4 milijarde evrov več goriva in jim goriva pocenil za okoli 150 milijonov glede na leto 2021.«

Tajnikar meni, da obstajajo objektivni razlogi za reguliranje cen tudi v prihodnje: »Vse dokler bo tržna struktura na drobnoprodajnem trgu naftnih derivatov takšna, kot je danes – in ni nobenega razloga, da bi se hitro spremenila, in da bodo v Petrolu in drugih ponudnikih naftnih derivatov prevladovali zasebni lastniki, obstajajo objektivni razlogi za kontrolo in reguliranje cen. To je ena od funkcij vlade in države. Če bo vlada ostala pri reguliranju marž, bo morala popraviti predpisano absolutno velikost marže za inflacijo. Jaz pa bi ukinil tudi prosto oblikovanje cen na avtocestah, saj tam prometni režimi celo dodatno okrepijo moč monopolov pri prodaji naftnih derivatov. Ob tem se je treba zavedati, da sedanja kontrola marž vsa nihanja cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih prenaša na kupce in prodajalcem zagotavlja zelo stabilno in netvegano gospodarjenje.«