Bodo krediti še dražji? Odgovarja guverner Boštjan Vasle

Težišče razprave v svetu ECB se po besedah guvernerja Banke Slovenije Boštjana Vasleta premika od tega, ali bodo potrebni dodatni dvigi osrednjih obrestnih mer v evrskem območju, na to, kako dolgo bo ECB ohranila doseženo raven obrestnih mer. »Za zdaj kaže, da naslednji dvigi ne bodo potrebni,« je dejal v pogovoru za STA.

Vasle je ob robu letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v maroškem Marakešu spomnil, da je svet Evropske centralne banke (ECB) v nekaj več kot letu dni močno dvignil obrestne mere v območju skupne evropske valute in po njegovih besedah »kaže, da smo z višino dosegli raven, ki pomembno vpliva na umirjanje inflacije«.

Dodatni dvigi ne bodo potrebni, a bodo potrebni drugi koraki

Glede na trenutno sliko tako naslednji dvigi po njegovi oceni ne bodo potrebni, je pa mnenja, da bo morda treba narediti dodatne korake pri umiku presežne likvidnosti v finančnem sistemu, ki je posledica več kot desetletja ukrepov za odkupovanje vrednostnih papirjev, s katerimi se je ECB odzivala na nizko inflacijo in druga tveganja po zadnji finančni in gospodarski krizi ter na dolžniške težave nekaterih evrskih držav. »S tem se člani sveta ECB trenutno precej ukvarjamo,« je dejal.

Čeprav inflacija ob umirjanju gospodarske rasti ostaja glavni izziv za večino razvitega sveta, pa podatki kažejo, da se je rast cen v zadnjih mesecih pomembno umirila. A istočasno, tako Vasle, ostaja velika nejasnost glede prihodnjih gibanj.

Usklajenost politik

Glede inflacije je guverner izpostavil še potrebo po usklajenosti različnih ekonomskih politik. Medtem ko je denarna politika od lani skoraj v celoti obrnila smer delovanja, fiskalne politike ostajajo ekspanzivno naravnane že četrto leto zapored, je opozoril.

Če ne bo usklajenosti med denarno in javnofinančno politiko, bo to imelo po njegovih besedah posledice za inflacijo. Proces umirjanja rasti cen bo počasnejši in na koncu dražji, učinek se lahko pokaže tudi pri ceni zadolževanja držav. »Usklajenost politik in vrnitev fiskalne politike v položaj, ko se bo pravilno odzivala na gospodarski cikel, je zato izjemno pomembna,« je povedal.

Dotaknil se je tudi trenutne precejšnje razlike med stopnjami inflacije v celotnem evrskem območju in v Sloveniji. V tem trenutku je to, kot je spomnil, še posledica različnih časovnic slovenskih ukrepov proti draginji (npr. na področju cen energije), a za prihodnja gibanja je po njegovem prepričanju zelo pomembno, da pazimo, kaj se bo dogajalo s plačami in kakšna bo naravnanost fiskalne politike.

Odziv finančnih trgov

»Ta dva dejavnika bi nas lahko, če ne bomo previdni, privedla v to, da bo inflacija v Sloveniji dlje časa ostala višja kot v evrskem območju, tako da je ne bo mogoče brzdati z ukrepi skupne denarne politike, saj je ta naravnana na povprečje območja z evrom,« je opozoril.

Glede bančnega sistema v območju evra in Sloveniji je Vasle dejal, da ostaja stabilen. Pri tem se zaveda, da je pomemben del te stabilnosti in dobrih rezultatov bank posledica trenutnega okvirja denarne politike in ugodnih obrestnih gibanj ob še vedno visoki presežni likvidnosti.

Je pa, tako guverner, veliko vprašanje, kakšen bo razvoj dogodkov bolj na srednji rok. Negotovost je povezana s tem, kako bodo nove razmere višjih obrestnih mer in postopno manjše presežne likvidnosti sprejeli finančni trgi, kako se bodo odzvala podjetja, prebivalstvo, kako se bodo spreminjali naložbeni portfelji. »To je potencialna negotovost za banke,« je dejal.

Gospodarska rast se umirja

Letošnje letno zasedanje IMF in Svetovne banke sicer po Vasletovih pojasnilih poteka v luči dveh pomembnih sporočil. Prvo se nanaša na gospodarske razmere v svetu. Tokratna napoved IMF in spremljajoča pojasnila ne prinašajo bistveno drugačnega sporočila kot spomladi.

»Gre za potrditev tega, da se gospodarska rast umirja, a hkrati na globalni ravni ostaja razmeroma dobra,« je strnil. Rast se hitreje umirja v razvitih državah, tudi in predvsem v evrskem območju, razvijajoče se države pa ohranjajo tempo rasti.

Drugo sporočilo pa se po guvernerjevih besedah nanaša na dodatno kompleksnost gospodarskih in geopolitičnih razmer. Zaznamujeta jih dva spopada, ruska agresija na Ukrajino in ponovna zaostritev razmer na Bližnjem vzhodu.

Trenutno največja tveganja tako po Vasletovi oceni izhajajo prav iz geopolitičnega okvira. »Spopad na Bližnjem vzhodu ima vedno velik potencial, da se prelije na finančne trge, v gibanje cen energentov in drugih surovin, to pa je lahko zelo nevarno pred začetkom zime,« je posvaril.