Bodo prepovedali točenje alkohola?!

Prejšnji petek zvečer se je v enem izmed piranskih lokalov zgodil silovit kraval. Ob 22.30 je začel 34-letni domačin kričati na natakarja. Razlog je bil preprost: ni mu hotel postreči alkohola. Ker tudi kričanje ni zaleglo, je natakarja z glavo udaril v obraz ter ga poškodoval. Kričanje in grožnje je hudo žejni gost nadaljeval tudi po prihodu policistov. Slednjič sta ga umirila šele pridržanje in izdan plačilni nalog.

Incident se je zgodil kakšen dan po tem, ko je vlada sprejela spremembe odloka o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikov. Vladni govorec Jelko Kacin je tedaj gostince seznanil, da gostov sicer ni treba poditi iz lokala, da pa je strežbo pijače in hrane vendarle treba zaključiti najpozneje ob 22.30.

Ne le da so bila za tolikšen porast okuženih s koronavirusom pri nas ključna predvsem nenadzorovana druženja v zaprtih prostorih, tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) je kot največja evropska žarišča že izpostavil tako nočne klube kot gostinske lokale.

Z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo so nam včeraj sporočili, da za zdaj še ne razmišljajo o nadaljnjih ukrepih, v mislih pa so imeli tudi tega, ki se imenuje – prepoved točenja alkoholnih pijač! »Če se epidemiološka situacija Slovenije spremeni, pa bomo ravnali ustrezno po priporočilih stroke,« so še dodali.

Dramatična nemška kanclerka

V Evropi vlada zaskrbljenost. Še kako so na trnih ne le lastniki bifejev, pač pa tudi njihove zveste stranke. Bojijo se, kaj bo še padlo na pamet epidemiologom. Ti priporočajo, vlade odločajo.

Še posebno je završalo po novinarski konferenci, ki jo je imela v začetku tedna nemška kanclerka Angela Merkel, ta je v dramatičnem tonu označila trenutne razmere za zelo skrb vzbujajoče. Podrobneje o ukrepih ni želela obremenjevati nemške javnosti. Je pa zato prišel nemški Bild do vpogleda tudi v tiste ukrepe, o katerih ni hotela govoriti. »Če se bo število okuženih še povečevalo, bo največjo jezo gotovo izzval ukrep, ki bi prepovedal točenje alkohola v tistih gostinskih objektih, ki bodo v regijah z največ okuženimi!«

Tudi Francija je Nemčijo, tako kot mi, že prehitela. V Marseillu in v Parizu so bari že od ponedeljka naprej zaprti od 22. ure. Podoben ukrep velja tudi na severu Francije, s tem da so šli tam še nekoliko dlje, tam je po 20. uri prepovedana tudi glasna glasba.

Ker ukrepi nemške (pa tudi francoske) vlade pogosto služijo za zgled tudi manjšim evropskim državam, bo še kako zanimivo spremljati, kdaj se bodo za začasno prohibicijo odločile še drugod. Tudi pri nas?

Žebelj v gostilniško krsto

Ko ljudje nekaj spijejo, se sprostijo in pozabijo na protikoronske ukrepe. Zato po Evropi že natančno preučujejo, kako sprejeti ukrepe o glasnosti, ki ne bi bila višja od 65 decibelov, in o prepovedi točenja alkoholnih pijač. Zmernejša jakost naj bi prispevala k manjšemu hrupu, gostom ne bi bilo treba govoriti preglasno, posledično bi se zmanjšalo širjenje aerosolov. Prihajajo namreč hladnejši dnevi in ljudje se bodo vse bolj zadrževali znotraj lokalov. Na Hrvaškem, kot je neuradno izvedel Jutarnji list, so že začeli dialog in iskanje skupnega jezika. »Vsi imamo isti cilj, to je preprečitev širjenja okužb in ohranitev vsakodnevnih aktivnosti in gospodarstva,« je dejal njihov minister za zdravstvo Vili Beroš, potem ko je bil Marin Medak, vodja združenja hrvaških gostincev, seveda ostro proti vsakršni prohibiciji. »Takšna ideja ne bi imela prav nobenega smisla. Kaj bi se zgodilo? Lastniki lokalov bodo lokale zaklenili, spustili zavese in nadaljevali svoje delo na ilegalen način. Kar je idealno za razcvet sive ekonomije, bodimo pošteni, toliko policistov in inšpektorjev pač ne premoremo, da bi lahko kontrolirali vse gostinske objekte.«

Njegov slovenski kolega, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, Blaž Cvar je na stoto obletnico ameriške prohibicije takole razmišljal: »Že zdaj veljavni ukrepi v slovenskem gostinstvu močno presegajo ukrepe, ki jih imajo drugod. Ko imamo omejeno obratovanje, pomeni, da ne moremo prodajati ničesar. Nemčija, denimo, bo ukrepe sprejemala regionalno in časovno določeno, glede na število okuženih v posameznih regijah, prav tako tudi Avstrija. Podobno predlagamo tudi mi. Tudi Hrvatje za zdaj še nimajo posebnih omejitev. Govori se sicer, da bodo omejili glasnost glasbe v lokalih.«

Prodaja alkoholnih pijač se je, odkar se spopadamo z nadležnim virusom, močno znižala. Sploh pivovarji naj bi preživljali težke čase. Naši gostinski lokali beležijo polovico lanskega prometa, prav tako je tudi za polovico manj opravljenih delovnih ur.
»Gostinstvo se sooča z velikanskimi težavami,« je nadaljeval Cvar. »Od popolnega zaprtja v marcu, aprilu in deloma maju se ta panoga šele dobro pobira. Vavčerji ponekod niso imeli nikakršnega učinka. Zato bodo dodatne in nove omejitve zgolj eden zadnjih žebljev v gostilniško krsto!« je še posvaril Cvar.

Tudi manj nasilja

Predstave o alkoholu kot nekakšnem čudežnem eliksirju, ki so za nas Slovence že dolgo del narodne folklore, bi se lahko ob porastu okužb sesule v prah. Psihiatri so sicer prepričani, da kratkotrajne restrikcije narodu ne bi prav nič škodile. Po drugi strani pa je, če se spomnimo, prav ameriška prohibicija rodila organiziran kriminal.

V času epidemije in karantene je več kot 20 odstotkov Britancev in Kanadčanov začelo piti več. V Sloveniji so bile police z alkoholnimi pijačami v tistem času prav tako vidno izropane.

Tudi Južna Afrika je država, kjer imajo katastrofalne težave z alkoholizmom. Avgusta so ukinili štirimesečno prepoved prodaje alkohola. Njihovi raziskovalci menijo, da se tamkajšnje skupnosti že dolgo niso počutile tako dobro in tako varno. Bonigwe Ndondo, ki spremlja nasilje nad ženskami, pravi: »Številni rojaki so šele zdaj videli, kako bi bila država videti brez pijače in vseh bolezni družbe, ki so povezane z alkoholom ...«

Najbrž bi tudi glavni zagovornik prohibicije v 20. stoletju na Slovenskem Emilijan Lilek iz Celja, ki je leta 1922 izdal v samozaložbi knjigo O zabrani alkoholnih pijač, kar skakal od sreče.