POLITIČNA ANALIZA
Bodo še poskusi menjave oblasti? Rekonstrukcija vlade? To pravita komentatorja
Po oceni Roka Čakša bo koalicija dočakala konec mandata, medtem ko Aljaž Pengov Bitenc pričakuje nove poskuse menjave oblasti.
Odpri galerijo
Skrinjica s poslanskimi glasovi. FOTO: Uroš Hočevar, Delo
Analitik Rok Čakš po glasovanju o konstruktivni nezaupnici ocenjuje, da je koalicija stabilnejša ter da neuspeh predlagateljev pomeni konec poskusov menjave oblasti in začetek priprav na volitve. Aljaž Pengov Bitenc pa pričakuje še kakšno nezaupnico. Kot pozitivno ocenjuje premik centra političnega življenja z izvršne veje oblasti v DZ.
Vlada Janeza Janše je v DZ v ponedeljek uspešno prestala glasovanje o konstruktivni nezaupnici. Kandidatu za predsednika vlade Karlu Erjavcu na tajnem glasovanju namreč ni uspelo zbrati dovolj glasov. Podprlo ga je 40 poslancev, sedem jih je glasovalo proti. Poslanci so sicer prevzeli 53 glasovnic, vse so bile vrnjene. Šest glasovnic je bilo neveljavnih.
»Zdaj ko so se v državnem zboru vendarle prešteli, je jasno, da je koalicija stabilnejša, kot je bila še včeraj,« je za STA po dejal Čakš. Čeprav je koalicija formalno manjšinska, ima v parlamentu večji domet od koalicijskega trojčka, ki jo sicer sestavlja. Ta je po njegovi oceni dovoljšen, da lahko po ponedeljkovem preštevanju računamo, da bo desnosredinska koalicija v tej sestavi dočakala konec rednega mandata.
Nasprotno pa Pengov Bitenc meni, da odgovor na vprašanje, ali je koalicija stabilnejša kot prej, ni enoznačen. »Če premečemo številke, vedeti tega zagotovo ne moremo, saj se zdi, da v SMC niso bili vsi proti nezaupnici. To bi utegnilo verjetno kakšna vprašanja sprožiti v njihovi poslanski skupini.« Izpostavil je, da imajo predlagatelji nezaupnice, Koalicija ustavnega loka (KUL) po glasovanju 40 glasov, vlada pa, če seštejemo tiste, ki niso prevzeli glasovnic, in tiste, ki so glasovali proti, 44. Rezultat glasovanja je po njegovi oceni manjši poraz za Erjavca samo z vidika, da poslanska skupina Desus, če so ocene pravilne, ni bila enotna. Meni, da se bodo morali pogovoriti, kako naprej, če niso bili že predhodno dogovorjeni in je bilo današnje glasovanje samo predstava.
Večje rekonstrukcije vlade Čakš ne pričakuje. Kot pravi, kljub realnemu dosegu precej čez 46, nobeni manjšinski vladi ni lahko skozi parlament spraviti novih ministrov. Kljub vsemu pa lahko po njegovi oceni morda pričakujemo kakšno spremembo na ministrskem mestu, predvsem v smeri kadrovskega uravnoteženja glede na realno politično moč vsake izmed strank koalicije oz. poslanskih glasov, ki jih te zagotavljajo v parlamentu. »In pri tem se po današnjem glasovanju zdi, da sta SMC in NSi izenačeni, razdelitev resorjev, upoštevajoč še mesto predsednika državnega zbora pa je izrazito v prid SMC,« pravi Čakš, urednik portala Domovina.
Tudi Pengov Bitenc z vidika rekonstrukcije vlade in ob prihajajočih postopkih za imenovanje novega zdravstvenega ministra ne pričakuje večjih težav. »Vsakič, ko se karte na novo delijo, se lahko kaj zgodi, kakšni egi malo uidejo izpod nadzora in kdo zahteva kaj več, kot mu v očeh drugega pripada, in potem je v ogenj v strehi.«
Sicer pa Pengov Bitenc, da neuspeh nezaupnice ne pomeni konec povezovanja opozicije. Spomnil je na prihajajoče interpelacije več ministrov, za uspeh katerih je sicer treba 46 glasov. Po njegovi oceni jih verjetno ne bodo nabrali, a lahko pridejo blizu, kar bo zahtevalo več pozornosti koalicijskih strank, vlade in premierja. »Kar se meni zdi pozitivno v celi zgodbi, je to, da se bo vsaj nekaj časa center političnega življenje preselil v parlament, kjer bi že ves čas moral biti. Če odmislimo vse kritike o obvladovanju epidemije, eden od glavnih očitkov opozicije leti na koncentracijo moči v izvršni veji oblasti na račun DZ.«
Meni tudi, da je to prva od več vloženih nezaupnic v prihodnjih mesecih. Po njegovi oceni je sedaj namreč prekoračena mentalna prepreka, da je treba že za vložitev predloga nezaupnice zbrati 46 podpisov, ampak lahko to storiš že z 10 in na glasovanju prideš do sicer premajhne za uspeh, a dovolj resne in upoštevanja vredne številke.
Drugačna pa je ocena Čakša. »Ne toliko kot sam neuspeh, ki so ga po tihem pričakovali, ampak število glasov, do katerih so segli s konstruktivno nezaupnico, je za KUL nedvomno hladna prha.« To po njegovem pomeni prizemljitev tudi za ambicije tistih iz interesne sfere levega političnega zaledja, ki so to konstruktivno nezaupnico in projekt KUL nekako vsilili svojim zastopnikom v parlamentu. Prepričan je, da se za stranke leve opozicije ambicija menjave oblasti v tem mandatu končuje in se začenjajo priprave na volitve naslednje leto. Povezovanje bo morda v formalnem smislu ostalo, dejansko pa bo levo od sredine do volitev boj za politično dominacijo, za titulo tistega, ki bo v finale volilne kampanje vstopil kot pretendent za zmago nad Janšo.
Vlada Janeza Janše je v DZ v ponedeljek uspešno prestala glasovanje o konstruktivni nezaupnici. Kandidatu za predsednika vlade Karlu Erjavcu na tajnem glasovanju namreč ni uspelo zbrati dovolj glasov. Podprlo ga je 40 poslancev, sedem jih je glasovalo proti. Poslanci so sicer prevzeli 53 glasovnic, vse so bile vrnjene. Šest glasovnic je bilo neveljavnih.
»Zdaj ko so se v državnem zboru vendarle prešteli, je jasno, da je koalicija stabilnejša, kot je bila še včeraj,« je za STA po dejal Čakš. Čeprav je koalicija formalno manjšinska, ima v parlamentu večji domet od koalicijskega trojčka, ki jo sicer sestavlja. Ta je po njegovi oceni dovoljšen, da lahko po ponedeljkovem preštevanju računamo, da bo desnosredinska koalicija v tej sestavi dočakala konec rednega mandata.
Nasprotno pa Pengov Bitenc meni, da odgovor na vprašanje, ali je koalicija stabilnejša kot prej, ni enoznačen. »Če premečemo številke, vedeti tega zagotovo ne moremo, saj se zdi, da v SMC niso bili vsi proti nezaupnici. To bi utegnilo verjetno kakšna vprašanja sprožiti v njihovi poslanski skupini.« Izpostavil je, da imajo predlagatelji nezaupnice, Koalicija ustavnega loka (KUL) po glasovanju 40 glasov, vlada pa, če seštejemo tiste, ki niso prevzeli glasovnic, in tiste, ki so glasovali proti, 44. Rezultat glasovanja je po njegovi oceni manjši poraz za Erjavca samo z vidika, da poslanska skupina Desus, če so ocene pravilne, ni bila enotna. Meni, da se bodo morali pogovoriti, kako naprej, če niso bili že predhodno dogovorjeni in je bilo današnje glasovanje samo predstava.
V vladi manjše rekonstrukcije, morda spremembe na ministrskih mestih
Večje rekonstrukcije vlade Čakš ne pričakuje. Kot pravi, kljub realnemu dosegu precej čez 46, nobeni manjšinski vladi ni lahko skozi parlament spraviti novih ministrov. Kljub vsemu pa lahko po njegovi oceni morda pričakujemo kakšno spremembo na ministrskem mestu, predvsem v smeri kadrovskega uravnoteženja glede na realno politično moč vsake izmed strank koalicije oz. poslanskih glasov, ki jih te zagotavljajo v parlamentu. »In pri tem se po današnjem glasovanju zdi, da sta SMC in NSi izenačeni, razdelitev resorjev, upoštevajoč še mesto predsednika državnega zbora pa je izrazito v prid SMC,« pravi Čakš, urednik portala Domovina.
Tudi Pengov Bitenc z vidika rekonstrukcije vlade in ob prihajajočih postopkih za imenovanje novega zdravstvenega ministra ne pričakuje večjih težav. »Vsakič, ko se karte na novo delijo, se lahko kaj zgodi, kakšni egi malo uidejo izpod nadzora in kdo zahteva kaj več, kot mu v očeh drugega pripada, in potem je v ogenj v strehi.«
Kako trden je KUL?
Sicer pa Pengov Bitenc, da neuspeh nezaupnice ne pomeni konec povezovanja opozicije. Spomnil je na prihajajoče interpelacije več ministrov, za uspeh katerih je sicer treba 46 glasov. Po njegovi oceni jih verjetno ne bodo nabrali, a lahko pridejo blizu, kar bo zahtevalo več pozornosti koalicijskih strank, vlade in premierja. »Kar se meni zdi pozitivno v celi zgodbi, je to, da se bo vsaj nekaj časa center političnega življenje preselil v parlament, kjer bi že ves čas moral biti. Če odmislimo vse kritike o obvladovanju epidemije, eden od glavnih očitkov opozicije leti na koncentracijo moči v izvršni veji oblasti na račun DZ.«
Meni tudi, da je to prva od več vloženih nezaupnic v prihodnjih mesecih. Po njegovi oceni je sedaj namreč prekoračena mentalna prepreka, da je treba že za vložitev predloga nezaupnice zbrati 46 podpisov, ampak lahko to storiš že z 10 in na glasovanju prideš do sicer premajhne za uspeh, a dovolj resne in upoštevanja vredne številke.
Drugačna pa je ocena Čakša. »Ne toliko kot sam neuspeh, ki so ga po tihem pričakovali, ampak število glasov, do katerih so segli s konstruktivno nezaupnico, je za KUL nedvomno hladna prha.« To po njegovem pomeni prizemljitev tudi za ambicije tistih iz interesne sfere levega političnega zaledja, ki so to konstruktivno nezaupnico in projekt KUL nekako vsilili svojim zastopnikom v parlamentu. Prepričan je, da se za stranke leve opozicije ambicija menjave oblasti v tem mandatu končuje in se začenjajo priprave na volitve naslednje leto. Povezovanje bo morda v formalnem smislu ostalo, dejansko pa bo levo od sredine do volitev boj za politično dominacijo, za titulo tistega, ki bo v finale volilne kampanje vstopil kot pretendent za zmago nad Janšo.
