TRETJI PAS
Bodo tako končno zmanjšali gnečo na slovenskih avtocestah in obvoznicah?
Tretji pas bo predvidoma prva dobila zahodna ljubljanska obvoznica, ponekod pa bo v začasni uporabi verjetno kar odstavni pas.
Odpri galerijo
Kdaj pride na vrsto tretji pas? FOTO: Vukelič Ljubo, Delo
LJUBLJANA – Že nekaj časa se v javnosti pojavlja ideja o nujnosti izgradnje tretjega voznega pasu na slovenskih avtocestah, še zlasti na primorskem avtocestnem kraku, ki sodi med najbolj obremenjene avtocestne odseke. Državni svet je junija in septembra 2017 podprl dve pobudi vlade in ministrstva za infrastrukturo za čimprejšnjo izvedbo ukrepov za izboljšanje pretočnosti slovenskih avtocest, in sicer v smislu načrtovanja izgradnje tretjega voznega pasu na prometno obremenjenih delih slovenskega avtocestnega omrežja.
Prvi tretji pas bo na zahodni ljubljanski obvoznici
Širitev v šestpasovnico (dve tripasovnici, vsaka v eno smer) z dograditvijo dodatnega prometnega pasu na obeh polovicah avtoceste je najprej načrtovana na zahodni ljubljanski obvoznici, na približno trikilometrskem avtocestnem odseku med razcepoma Koseze in Kozarje (mimo priključka Brdo), ki je tudi sicer prometno najbolj obremenjen del celotnega slovenskega avtocestnega sistema, so pojasnili pri Darsu.
Več kot 70 tisoč vozil na dan
V letu 2016 je ta odsek prevozilo v povprečju skoraj 75.000 vozil na dan (v obeh smereh), medtem ko je na štajerski vpadnici, na odseku med Domžalami in Šentjakobom pri Ljubljani, povprečni letni dnevni promet lani dosegel približno 55.000 vozil na dan (obe smeri), na dolenjski vpadnici, med Šmarjem - Sapom in razcepom Malence, pa približno 52.000 vozil (obe smeri), kolikor je znašal tudi na gorenjski vpadnici, od Vodic proti Šmartnemu pri Ljubljani.
»Za dograditev posameznega odseka v šestpasovnico je potreben državni lokacijski načrt, njihovi postopki sprejemanja pa so lahko zelo dolgi,« pojasnjujejo pri Darsu in dodajajo, da je državni prostorski načrt za dograditev avtoceste z dodatnim pasom za zdaj sprejet le za odsek Brdo–Kozarje.
Namesto tretjega pasu občasna uporaba odstavnih pasov?
Ena od možnosti za preprečevanje neskončne gneče v času jutranje in popoldanske prometne konice je po mnenju Darsa tudi ta, da bi v času največjih prometnih obremenitev dovolili občasno uporabo odstavnih pasov za vožnjo. Tak ukrep poznajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Načrtujejo, da bi idejni projekti za prve odseke šli v izdelavo v letošnjem letu, začetek izvedbe pa je pričakovati predvidoma od leta 2020 dalje.
Najprej Krtina in Vrhnika
Glede na že izvedeno študijo prometnih obremenitev se bo ta možnost, kot še pojasnjujejo pri Darsu, najprej preučila na odsekih na avtocesti A1, in sicer na približno 12-kilometrskem odseku štajerske avtoceste med Krtino (pri Domžalah) in razcepom Zadobrova v Ljubljani ter približno 14-kilometrskem odseku primorske avtoceste med razcepom Kozarje in Vrhniko. Oba predmetna odseka sta tudi v stanju, ko je že potrebno investicijsko vzdrževanje oziroma obnova. Torej je taka rekonstrukcija odseka stroškovno bistveno bolj optimalna, če se izvede v okviru že potrebnih obnovitvenih del, kot pa če bi se odsek rekonstruiral zgolj zaradi povečanja pretočnosti prometa.
Zmanjšanje hitrosti na avtocesti?
O tretjem voznem pasu na odseku med Vrhniko in Ljubljano se govori že dalj časa, je pojasnil župan Vrhnike Stojan Jakin, ki je prepričan, da bi bila njegova izgradnja nujna. V prid tej trditvi po njegovem govori tudi dejstvo, da je ta odsek med prometno bolj, če ne najbolj, obremenjenimi avtocestnimi odseki v državi. Ob tem opozarja, da širitev avtoceste zaradi prečkanj (mostov) ni mogoča v obsegu, kot bi bilo zaželeno, zato bi bili novozgrajeni vozni pasovi nekoliko ožji, kar bi pomenilo tudi zmanjšanje hitrosti na avtocesti.
V letu 2015 so sicer na Vrhniki odprli parkirišče za osebna vozila v sklopu projekta P&R (»Parkiraj in se pelji«) z nekaj manj kot 150 parkirnimi mesti. »Celoten koncept podpirata tudi država in osrednja Slovenska regija, tako da ni nujno, da se za obisk Ljubljane z avtom zapeljemo do ljubljanskih parkirišč,« pojasnjuje Jakin. Kot pravi, se sicer sam koncept še ni v celoti prijel, ugotavljajo pa, da se število uporabnikov vseeno počasi veča.
Prvi tretji pas bo na zahodni ljubljanski obvoznici
Širitev v šestpasovnico (dve tripasovnici, vsaka v eno smer) z dograditvijo dodatnega prometnega pasu na obeh polovicah avtoceste je najprej načrtovana na zahodni ljubljanski obvoznici, na približno trikilometrskem avtocestnem odseku med razcepoma Koseze in Kozarje (mimo priključka Brdo), ki je tudi sicer prometno najbolj obremenjen del celotnega slovenskega avtocestnega sistema, so pojasnili pri Darsu.
Ljubljanska obvoznica je po podatkih Darsa najbolj obremenjeni del avtocestnega omrežja, prometne zmogljivosti so tam zadnja leta za štiripasovno avtocesto na zgornjem robu.
Več kot 70 tisoč vozil na dan
V letu 2016 je ta odsek prevozilo v povprečju skoraj 75.000 vozil na dan (v obeh smereh), medtem ko je na štajerski vpadnici, na odseku med Domžalami in Šentjakobom pri Ljubljani, povprečni letni dnevni promet lani dosegel približno 55.000 vozil na dan (obe smeri), na dolenjski vpadnici, med Šmarjem - Sapom in razcepom Malence, pa približno 52.000 vozil (obe smeri), kolikor je znašal tudi na gorenjski vpadnici, od Vodic proti Šmartnemu pri Ljubljani.
Za dograditev zahodne ljubljanske obvoznice v šestpasovnico je država že sprejela prostorski načrt. Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija za pridobitev gradbenega dovoljenja ter za izvedbo del. Ta je za zdaj načrtovana za leto 2019, trajala pa bo predvidoma dve gradbeni sezoni.
»Za dograditev posameznega odseka v šestpasovnico je potreben državni lokacijski načrt, njihovi postopki sprejemanja pa so lahko zelo dolgi,« pojasnjujejo pri Darsu in dodajajo, da je državni prostorski načrt za dograditev avtoceste z dodatnim pasom za zdaj sprejet le za odsek Brdo–Kozarje.
Namesto tretjega pasu občasna uporaba odstavnih pasov?
Ena od možnosti za preprečevanje neskončne gneče v času jutranje in popoldanske prometne konice je po mnenju Darsa tudi ta, da bi v času največjih prometnih obremenitev dovolili občasno uporabo odstavnih pasov za vožnjo. Tak ukrep poznajo tudi v nekaterih drugih evropskih državah. Načrtujejo, da bi idejni projekti za prve odseke šli v izdelavo v letošnjem letu, začetek izvedbe pa je pričakovati predvidoma od leta 2020 dalje.
Vprašanja o konkretnih načrtih smo naslovili tudi na ministrstvo za infrastrukturo, vendar nam do objave članka odgovorov niso posredovali.
Najprej Krtina in Vrhnika
Glede na že izvedeno študijo prometnih obremenitev se bo ta možnost, kot še pojasnjujejo pri Darsu, najprej preučila na odsekih na avtocesti A1, in sicer na približno 12-kilometrskem odseku štajerske avtoceste med Krtino (pri Domžalah) in razcepom Zadobrova v Ljubljani ter približno 14-kilometrskem odseku primorske avtoceste med razcepom Kozarje in Vrhniko. Oba predmetna odseka sta tudi v stanju, ko je že potrebno investicijsko vzdrževanje oziroma obnova. Torej je taka rekonstrukcija odseka stroškovno bistveno bolj optimalna, če se izvede v okviru že potrebnih obnovitvenih del, kot pa če bi se odsek rekonstruiral zgolj zaradi povečanja pretočnosti prometa.
Zmanjšanje hitrosti na avtocesti?
O tretjem voznem pasu na odseku med Vrhniko in Ljubljano se govori že dalj časa, je pojasnil župan Vrhnike Stojan Jakin, ki je prepričan, da bi bila njegova izgradnja nujna. V prid tej trditvi po njegovem govori tudi dejstvo, da je ta odsek med prometno bolj, če ne najbolj, obremenjenimi avtocestnimi odseki v državi. Ob tem opozarja, da širitev avtoceste zaradi prečkanj (mostov) ni mogoča v obsegu, kot bi bilo zaželeno, zato bi bili novozgrajeni vozni pasovi nekoliko ožji, kar bi pomenilo tudi zmanjšanje hitrosti na avtocesti.
V letu 2015 so sicer na Vrhniki odprli parkirišče za osebna vozila v sklopu projekta P&R (»Parkiraj in se pelji«) z nekaj manj kot 150 parkirnimi mesti. »Celoten koncept podpirata tudi država in osrednja Slovenska regija, tako da ni nujno, da se za obisk Ljubljane z avtom zapeljemo do ljubljanskih parkirišč,« pojasnjuje Jakin. Kot pravi, se sicer sam koncept še ni v celoti prijel, ugotavljajo pa, da se število uporabnikov vseeno počasi veča.
