Bogastvo prazgodovine tik pod površjem

Očitno je Panonsko morje na območju dela današnje Slovenije za sabo pustilo veliko za arheologe zanimivih reči. Pozneje je po teh območjih potekala selitev narodov, z vzhoda na zahod in z juga na sever Evrope, kjer je ostajalo veliko naselij in tistega, kar so naši predniki uporabljali v vsakodnevnem življenju. Med gradnjo daljnovoda Cirkovce–Pince so v Pincah naleteli na arheološke ostanke častitljive starosti, ki so po besedah arheologa Primoža Predana stari 2000 in 3000 let.

Predan je predstavnik podjetja PJP iz Slovenske Bistrice, ki skrbi za arheološka izkopavanja, prevoz, čiščenje in predajo arheološkega materiala Pokrajinskemu muzeju Murska Sobota, kamor bodo najdbe romale. »Tokrat vam lahko predstavim kos sklede iz terra sigillate. Vzorec je lepo viden, po navadi gre za listnati vzorec. Zadeva je iz rimskega časa in je stara med 1800 in 1900 let. Druga najdba je zajemalka, ki je najverjetneje stara vsaj 3000 let. Gre za prazgodovinsko dobo, najbrž za železno, morda bronasto dobo, najverjetneje pa nekje iz prehoda med železno in bronasto,« pove Predan.

Arheološko najdišče v Pincah že velja za bogato. »Odprli smo že tri lokacije. Starost najdb na njih se giblje med 2000 in 3000 leti, se pravi, gre za več časovnih obdobij – prazgodovina in antika. Verjetno bomo našli še kaj iz časa prihoda Slovanov, torej od 6. do 8. stoletja naprej.«
 

Živeli so v miru

Terra sigillata se kot arheološki izraz nanaša predvsem na posebno vrsto navadne in okrašene namizne posode, narejene v Italiji in Galiji (Francija in Porenje) v času rimskega cesarstva. Te posode imajo sijajne površine od motnega do briljantnega sijaja, v značilnem barvnem razponu od bledo oranžne do svetlo rdeče; izdelovali so jih v standardnih oblikah in velikostih in v industrijskem obsegu ter jih veliko izvozili.

»To so posode in pribor ljudi, ki so tukaj živeli. Poselitev se s celotno dobo seli iz ravnine, nižine proti hribom. Arheologi to povezujemo z varnostjo. Ko so varni časi, živiš v dolini, kjer so dostopi in komunikacije lažji, ko so nevarni časi, pa se dviguješ v hrib, pobegneš v gozd. To, kar mi odkrivamo, je verjetno vse iz varnih časov, ko je bilo življenje preprosto, brez nevarnosti, vojn, vpadov drugih narodov in so ljudje na teh območjih živeli v miru. Druga prednost, zakaj so živeli tukaj, je bližina vodnih virov. Ti so relativno blizu, zemlja je kakovostna za obdelavo, skratka imeli so vse na dosegu roke,« je še pojasnil Predan, ki je potrdil, da gre večina najdenih loncev v Slovensko Bistrico, kjer bodo oprani, za tem se jih bo polepilo in uredilo, sledila bo natančnejša časovna opredelitev, tudi prek primerjav, končali pa bodo v pristojnem muzeju, torej v Murski Soboti.


Zanimivo je, da so bile vse omenjene najdbe na globini od 40–50 centimetrov. Pričakovati je, da bo v prihodnjih tednih, zlasti pomladi, ko bo teren spet mehkejši po zimski zmrzali, iz Pinc in okolice v muzej prišlo še veliko atraktivnih predmetov iz preteklosti.