Bohinjci skakali že, ko so zajtrkovali mamuta

Natančno sto let je preteklo, odkar so v Bohinju priredili prvo državno prvenstvo tedanje Kraljevine Jugoslavije v zimskih športih. Lahko bi dejali, da se je prav s pomočjo klenih Bohinjcev rodil slovenski nordijski smučarski šport, saj je bil med drugim postavljen prvi državni rekord v smučarskih skokih, na tako imenovani Žižkovi skakalnici na travniku Pr' treh hruškah, pod smučiščem Kobla, bila je prva v vsej kraljevini. »Zmagal je Joža Pogačar, član Smučarskega kluba Ilirija iz Ljubljane, skočil je devet metrov.

Redko kdo pa ve, da je enako dolžino dosegel tudi Jože Dolinar, a je Pogačar skočil v brezhibni pokončni drži in pristal z lepim doskokom, zato je zmago odnesel zaradi ocen, ne le z dolžino,« je razložil Aleš Guček, živa enciklopedija slovenskih smučarskih podvigov v preteklosti, in hudomušno dodal: »Toliko časa je od tega, odkar smo v Bohinju skakali, spomnim se, da smo zajtrkovali mamutovo meso, medvedov sploh še ni bilo v teh koncih.«

Pa je res toliko časa že živ eden od športov, ki smo si ga Slovenci zapisali v narodov genski zapis? Ko smo stresli dlan nekdanjemu svetovnemu rekorderju Jožetu Šlibarju, smo spoznali, da bo od tega, ko je v nemškem Oberstdorfu postavil svetovni rekord z daljavo 141 metrov, prav jutri minilo že okroglih šestdeset let.

Sprva je kazalo, da bodo skoke na repliki Žižkove šance nasproti kampa Danica v Bohinjski Bistrici, ki jo je naredil nekdanji skakalni reprezentant Branko Iskra, opravili samo trije junaki, vsi člani slovenske veteranske skakalne reprezentance, Krištof Gašpirc iz Cerkelj na Gorenjskem ter Kranjčana Iztok Melin in Bojan Česen. Pa se je zaznamovanju stoletnice prve smučarskoskakalne tekme pridružil tudi domačin Alojz Budkovič, in to v povsem originalni stari opremi Smučarskega kluba Bohinj.

Budkovič je šel najprej skočit na staro Žižkovo skakalnico, ki so jo pred kratkim odkrili Janez Pikon, ljubiteljski raziskovalec narave in zgodovine Bohinja, ter njegova pomočnika, strokovni sodelavec Turizma Bohinj za razvoj zime Matjaž Stare ter nekdanji traser prog nordijskih disciplin Marjan Pavlih, in je zato malo zamudil. Ko so se skakalci že začeli ogrevati, se jim je pridružil še Velenjčan Bojan Ježovnik, ki je prav zaradi tega prispel na Gorenjsko: »Vedel sem, da moram imeti staro opremo, in tako sem smuči, stare so osemdeset let, včeraj odvijačil s stene, kjer jih imam za okras.« Čast odprtja tekme je imel seveda domačin Budkovič in poletel je štiri metre. Gašpirc je v prvi seriji podrsal po tleh, a so prisotni menili, da mu lahko priznajo doseženih pet metrov. Melin se je zaradi operacije kolena, ki jo je imel pred kratkim, naposled odločil, da je skakalnica zanj še prenevarna, Česen pa je kar pogumno odrinil in dosegel sedem metrov.

Ježovnik je pristal na dveh metrih in nato povedal, da je bil to njegov prvi pravi smučarski skok v življenju, zato sta ga na drugega začela pripravljati Gašpirc in Melin, medtem ko je Česen povzel: »Kdor preživi – zmaga.« Druga serija se je odvila z doseženim metrom ali dvema, le Česen je v drugo dosegel to, kar je pred sto leti uspelo Pogačarju in Dolinarju – doskočil je pri rekordnih devetih metrih!



»Zaznamovanje stoletnice prve prave smučarskoskakalne tekme se je zgodilo povsem spontano, brez nekih načrtov. Ko mine epidemija, bomo Bohinjci organizirali novo tekmo, prav tako, kot je bila nekoč na Žižkovi skakalnici, in z morda več udeleženci, tudi mladimi člani našega domačega kluba,« je dogajanje povzel Branko Iskra.