Bohoti se prek 1200 vrtnic
V znamenitem Arboretumu so pripravili že 20. slovenski dan vrtnic, čudovitega cvetja, ki je na ogled v kar štirih rozarijih. Prireditev od leta 2004 pripravljajo skupaj z Društvom ljubiteljev vrtnic Slovenije, ta hip pa jih je na ogled več kot 1200.
Letošnji praznik je bil še bolj slovesen, saj je več sto obiskovalcev uživalo ob dobri glasbi, kulinariki, vonjavah teh ob pogledu na dišeče rastline in v dobri družbi; dogodek je slavil tudi okroglo obletnico, poleg tega pa se je Arboretum Volčji Potok ozaljšal še s priznanjem za vrtno odličnost (WFRS Award of Garden Excellence), ki mu ga je podelila Svetovna zveza vrtničarskih društev. To je le še dodatna potrditev, da so njihovo delo, prizadevanja, vzdrževanje in predstavitev vrtnic javnosti deležni celo mednarodne pozornosti, česar so zaslužni za dosežek izjemno veseli. Priznanje so Arboretumu in Sloveniji podelili sicer v Adelajdi v Avstraliji, kjer je potekal kongres Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic. Pripravijo ga vsako tretje leto in na njem med drugim preučijo kandidature za priznanja. Podelijo jih največ deset, saj morajo predlagani rozariji zadostiti številnim strogim merilom.
Od leta 1963
Osrednjo slovesnost so v znamenitem parku pripravili v Zgornjem rozariju. Slavnostni govorniki so bili Špela Spanžel, generalna direktorica Direktorata za kulturno dediščino pri ministrstvu za kulturo, dr. Valentina Schmitzer, izredna profesorica z Oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, Angela Bokor, podpredsednica Svetovne zveze za srednjeevropsko regijo, Breda Čopi, predsednica Društva ljubiteljev vrtnic Slovenije, in Aleš Ocepek, direktor Arboretuma Volčji Potok. »Arboretum je center znanja in odličnosti, današnji dan pa prikazuje znanje, izkušnje, menjavo in odličnost v svetovnem merilu. Čestitke Arboretumu za to visoko priznanje,« je povedala Spanželova, Schmitzerjeva pa je spregovorila o čudovitem cvetju, ki navdušuje že stoletja. Prve omembe vrtnic izvirajo s Perzijskih vrtov. V Arboretumu so zasajene od leta 1963, danes pa tam uspeva več kot tisoč različnih sort, ki jih nenehno dopolnjujejo. Leta 2010 so začeli urejati spodnji rozarij, kjer so nasadili grmaste vrtnice. Leta 2017 so pripravili regionalni kongres, leto prej pa so na Kongresnem griču nasadili največ sodobnih sort. Zadnji rozarij so odprli 25. junija 2019, tam rastejo vrtnice, vzgojene iz cepičev s papeških vrtov.
Bokorjeva je poudarila, da je presenečena nad urejenostjo rožnega vrta in da je srečala toliko ljubiteljev vrtnic, ki nas navdušujejo z barvami in z vonjem, Čopijeva pa je potrdila, da smo s priznanjem vstopili v svet najlepših vrtov na svetu: »Vrtnice so rastline za zgodbo in zgodovino. Arboretum smo zgradili v pravo lepotico Evrope. Danes praznujemo svetovno nagrado, ki smo jo prejeli v Avstraliji in s katero se uvrščamo med 25 najlepših rožnih vrtov na svetu, s še tremi državami v Evropi pa smo v samem vrhu. Arboretum ima tudi najboljše vzdrževalce. Pred dnevi je izšel nov evropski katalog, v katerem so registrirani vsi rožni vrtovi v Evropi. V Sloveniji jih je zdaj šest, ko pa je izšel prvi katalog, smo imeli v Sloveniji le enega.« Veliko zaslug za tako urejen rozarij ima tudi direktor, ne nazadnje pa so rožni vrtovi muzeji, galerije v naravi, v katerih lahko neizmerno uživamo. Ocepek se je zahvalil sodelavkam in vsem, ki skrbijo za vrtnice vsak dan, to so med drugimi Tanja Slapar in Metka Hribar ter Matjaž Mastnak. Med gosti je bil tudi Jože Strgar, ki je bil pet let zaposlen v Arboretumu, med letoma 1990 in 1994 pa je bil tudi ljubljanski župan.
Ob koncu slovesnosti, ki jo je povezoval Mastnak, so odkrili znamenje za prejeto priznanje za vrtno odličnost, pritrjeno na vhodni portal v Zgornji rozarij. Za zabavni del slovesnosti so poskrbeli mladi glasbeniki Komornega orkestra Simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik, dogajanje pa sta popestrila še kulinarična ponudba in sejem.
