Bojan Kumer optimističen: »Ključno je, da je bil dogovor sprejet«
Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je v odzivu na ponoči sprejete zaključke podnebne konference v Bakuju dejal, da je ključno, da je bil dogovor sprejet.
Svet je po njegovih besedah ponovno dokazal, da se je sposoben dogovoriti za skupno dobro, EU pa je dala zelo jasen signal, da je enotna in da bo še naprej prispevala pravičen delež podnebnih financ. Nov cilj, ki bo z letom 2025 nasledil trenutni cilj, je kar trikratno povečanje dosedanjih sredstev. Na podlagi tega bodo bogate države, med njimi je Slovenija, državam v razvoju vsako leto od 2025 do 2035 zagotavljale najmanj 300 milijard ameriških dolarjev pomoči za podnebne ukrepe.
Glavna slovenska podnebna pogajalka
Glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek je kot ključno odločitev podnebne konference v Bakuju izpostavila odločitev o novem finančnem cilju. Pomembno se ji zdi, da bodo pri tem, kot že do sedaj, prispevale razvite države, obenem pa so k prispevku vabljene tudi ostale.
Pri tem računajo predvsem na tiste, ki so ekonomsko zmožne tega prispevka. Na drugi strani je poudarek tudi na prejemnicah oz. tistih državah, ki ta sredstva najbolj potrebujejo.
Podnebna konferenca ZN v Bakuju se je končala s slabim dogovorom, ki zanemarja opozorila znanosti in odgovornost bogatih držav, je povedala Barbara Kvac iz Focusa - društva za sonaraven razvoj. Kot je izpostavila, se je COP29 po tri leta trajajočem procesu, katerega namen je bila določitev novih zavez bogatih držav za financiranje podnebnega ukrepanja na globalnem jugu, končal z dogovorom, ki je 1000 milijard nižji od ocenjenih potreb držav.
Kritični so tudi tuji nevladniki, ki menijo, da količina potrjenih finančnih sredstev ne bo zagotovila nujne podpore najbolj ranljivim.
