Bojana Beović in Roman Jerala: ali omikron prinaša konec?
Ta val okužb z novim koronavirusom bi lahko bil zadnji pandemični val – tako napovedujejo nekateri danski strokovnjaki, ki upajo, da bo omikron poskrbel za prekuženost populacije. Napovedujejo, da bosta januar in februar težka in da bo okuženih veliko, a čez dva meseca bi se lahko začeli vračati v normalnost. Velja to tudi za našo državo? Bojana Beović in Roman Jerala se deloma strinjata, a vseeno sta zaskrbljena zaradi razlike v precepljenosti. Po podatkih Our World in Data je v Sloveniji polno cepljenih 57 odstotkov ljudi, slabi trije odstotki so cepljeni z enim odmerkom. Danska pa se lahko pohvali z 79 odstotki polno cepljenih in s 3,5 odstotka cepljenih z enim odmerkom.
Zakaj so Danci v boljšem položaju kot mi?
»Omikron nas lahko, če se ne pojavi kakšna nova različica s slabo navzkrižno zaščito, popelje vsaj za nekaj časa iz pandemije v endemijo, torej še kroženje virusa, ampak ne več takih intenzivnih valov. Seveda pa je gotovo, da bomo za velik val omikrona, ki nas bo 'prekužil' plačali ceno, ki bo odvisna od deleža cepljenih tistih, pri katerih poteka bolezen hudo in potrebujejo bolnišnično oskrbo ali intenzivno terapijo. Na Danskem se sicer hudo bojijo povečanja potreb po bolnišnicah, ampak njihove razmere so zaradi dobre precepljenosti starejših precej boljše od naših, pa tudi val v bolnišnicah bo precej manjši, kot ga pričakujemo pri nas,« pravi Bojana Beović, vodja strokovne skupine za cepljenje pri nas. »Ugotovitev, da bo morda po omikronu boljše, me le malo pomirja, ker se zavedam, kakšna huda pot nas čaka do takrat, po nepotrebnem.«
Krivulja se je obrnila navzgor
V Sloveniji že 11. dan zaporad beležimo višje število okuženih kot pred tednom dni. V sredo je bilo na PCR testih pozitivnih kar 3829 oseb, v torek pa je šlo število pozitivnih čez štiri tisoč.
Romana Jeralo s Kemijskega inštituta pa meni tako: »V Sloveniji lahko pričakujemo strmo rast okužb in rekordno število okužb. Zagotovo se bo tudi povečalo število pacientov v bolnišnicah, upajmo samo, da ne bomo tudi na tem področju dosegli rekordov, ker startamo iz visokega izhodišča, še posebej na oddelkih za intenzivno nego. Iz Velike Britanije poročajo o manjšem deležu ljudi, ki potrebujejo intenzivno nego, vendar je pri njih delež tistih, ki niso preboleli ali se niso cepili, le nekaj odstotkov. Ta val bo velik izziv za zagotavljanje delovanja kritične strukture zaradi pričakovanih številnih okužb in karanten, zaradi česar ne bi zmogli zagotavljati takšne oskrbe kot med prejšnjim valom, ko so bile zmogljivosti zdravstva že na meji.«
Na Danskem je velika precepljenost, tudi z velikim deležem cepljenj z osvežitvenim odmerkom. »Vendar je tudi pri njih delež primerov, ki pridejo v bolnišnice zaradi korone 0,8 %, kar bi pri 10.000 okužbah pomenilo 80 hospitalizacij na dan, verjetno v Sloveniji še več, kar bi spet hitro zapolnilo covidne oddelke. Upam, da bo omikronski val zares zadnji večji val te pandemije, ker bo prek prekuževanja velika večina prebivalstva pridobila tolikšno imunost, ki bo preprečevala hujši potek bolezni. Problem je kratkotrajna zaščita po okužbi, kar pomeni, da se bodo valovi lahko še ponavljali sezonsko, vendar zelo verjetno v manjšem obsegu. Samo upamo lahko, da se ne bo razvila še kakšna različica, ki bi bila precej drugačna od omikrona in od izvirne različice, ker bi lahko povzročila podobno visok val okužb, kot je na Danskem, vendar se mi zdi to malo verjetno.«
Težko je napovedati vrh
Jerala pravi, da bo trajanje tega vala odvisno predvsem od ljudi in ukrepov. »Ob hitrem naraščanju okužb bo družba delovala v omejenem obsegu že tudi brez administrativnega zapiranja. Razen v Južni Afriki gredo povsod številke še vedno navzgor, tako da je težko napovedovati, kdaj bi lahko v Sloveniji prišlo do vrha. Zelo verjetno lahko računamo na zelo zahteven januar in februar, z aprilom pa se bo že začelo toplejše vreme in s tem predvidoma manj okužb.«
Projekcij, kdaj bomo dosegli vrh, je več. Peter Malovrh je za covidslo.si napovedal, da bomo vrh dnevno potrjenih okužb dosegli 19.1., vrh sprejemov v bolnišnice pa konec janurja.
Ob vsem skupaj ga najbolj skrbi preveč lahkoten odnos do omikrona in blagega poteka bolezni, ko sliši pozive, da bi se bilo treba čim prej okužiti. »Skrbi nas še vedno nemajhen delež starejših, ki so bolj ogroženi, vendar se niso cepili, pa tudi tisti, pri katerih se imunski sistem ni dobro odzval na cepiva. Za tiste bi bilo dobro, da se, kolikor se le lahko, izogibajo stikom, da jih preskrbujejo svojci ali dostava na dom, da prebrodijo ta val. Za začetek pomladi si lahko obetamo cepivo, ki bo najprej namenjeno za najbolj ogrožene, prav tako pa se bo povečala dobava zdravila paxlovid, ki se je izkazalo za zelo učinkovito za preprečevanje hospitalizacij.«
