Bolezen uniči ves nasad: vremenske razmere kot naročene za razvoj fitoflore in peronospore
Rod uničujočih plesni – fitoflora (Phytophthora) spada med zelo nevarne rastlinske bolezni. Letošnje vremenske razmere so namreč izjemno ugodne za razvoj te nevarne bolezni – na paradižniku in krompirju. Če okuži paradižnik, na listih opazimo velike rjavkaste lise, ki se začnejo sušiti, porjavijo pa tudi plodovi in v najhujšem primeru zgnijejo. V vlažnem vremenu na spodnji strani listov opazimo snežno belo plesnivo prevleko. V dolgotrajnem vlažnem vremenu se madeži in njihovo število hitro povečujejo. Napredovanje bolezni lahko sicer zadrži vroče in suho vreme, toda takoj ko se razmere spremenijo, se bolezen širi naprej. Ko se bolezen enkrat pojavi, lahko zelo hitro uniči celotni nasad. Ker sta paradižnik in krompir sorodnika, glivična okužba na paradižnik najpogosteje preskoči z bližnjega krompirjevega nasada.
25 stopinj celzija je idealna temperatura za peronosporo.
Bolezen se širi s sporami, ki prodrejo v list paradižnika, kadar je omočen. Zato moramo rastline zaščititi, še preden se bolezen sploh pojavi, priporočljivo pa je tudi, da gojimo bolj odporne sorte paradižnika. Za omejevanje paradižnikove oziroma krompirjeve plesni je treba uporabiti najbolj učinkovite pripravke in redno obnavljati škropilno oblogo. Če imamo rastlinjak, je treba poskrbeti za dobro prezračevanje, kajti v zaprtem rastlinjaku se nabira vlaga. Skrbno je treba skrbeti tudi za zračnost rastlin, odstranjevati je treba zalistnike in spodnje liste, da se znotraj njih ne zadržuje vlaga. Obstaja pa tudi nekaj domačih receptov, takšni so, denimo, pripravki iz žajblja in drugih zelišč. Za krepitev rastlin so primerni pripravki iz alg in aminokislin, vsekakor pa so učinkovita tudi listna gnojila, ki vsebujejo baker.
Padavine tepejo trto
Ne le fitoflora, širi se tudi peronospora. Po podatkih kmetijskih svetovalnih služb so fenofaze razvoja vinske trte sicer različne od lege do lege. Zaradi nestabilnih vremenskih razmer je pritisk peronospore vinske trte še vedno močan, prisoten je tudi v suhih dneh zaradi močne jutranje rose, zato je smiselno škropljenje proti peronospori opravljati v tedenskih razmikih. V vinogradih, kjer je okužba s peronosporo aktivna, uporabimo sredstva s sistemičnim oziroma globinskim načinom delovanja. Bolezen napada namreč vse zelene dele vinske trte, predvsem pa liste, kabrnke in grozdiče.
Med ukrepi za koruzo, poškodovano po toči, je tudi oskrba z okopavanjem in dognojevanjem z dušikom.
Prve okužbe na listih lahko običajno opazimo že v začetku poletja, ko se na zgornji strani listov pojavijo bolezenska znamenja v obliki peg, ki so podobne oljnim madežem. Že v kratkem se na spodnji strani listov pojavi belkasta plesniva prevleka. Okužbe na mladikah so redkeje prisotne, veliko bolj nevarne in pogoste pa so okužbe kabrnkov. Na njih je opazna belkasto siva prevleka, kabrnki se po dolžini zvijejo, porjavijo in odpadejo. Okužbe s peronosporo povzročajo dejavniki, ki vplivajo na vlago ter omočenost zelenih delov rastline, zato so padavine najpomembnejši dejavnik razvoja bolezni; temperature so manj pomembne.
Napredovanje fitoflore lahko zadrži vroče in suho vreme, a takoj ko se razmere spremenijo, se bolezen širi naprej.
Bolezen se v večjem obsegu pojavi, kadar pogostokrat dežuje ter ko znašajo povprečne temperature zraka okrog 25 stopinj Celzija.
Uničujoča toča
Spomnimo, da so v večjem delu države 1. julija popoldne in zvečer divjali močnejše nevihte, toča, močni sunki vetra in krajši nalivi. Dele Dolenjske so že zgodaj popoldne zajela neurja s točo. Med poljščinami je prizadetost po toči najbolj izražena na koruzi. Poškodovana koruza je v pretežnem delu posevkov namreč še v fazi razvoja listov. Najmanjši, z le nekaj razvitimi listi, so posevki, ki so bili za pridelavo silažne krme posejani v drugi polovici maja.
Poškodbe na krompirju
Po toči poškodovani nasadi krompirja se bodo najverjetneje v dveh tednih obrasli, če le ne bodo rastline propadle zaradi okuženosti s plesnijo. Trenutno je potrebna vsa skrbnost za učinkovito zaščito pred boleznimi. V pridelavi zgodnjih sort krompirja je obraščanje cime po toči manj verjetno in je bolje planirati izkop. Z izkopom gomoljev je treba kljub temu počakati vsaj še 14 dni, da se utrdi kožica na njih. Posledice toče namreč lahko spodbudijo tudi ponovno klitje gomoljev.
Zmanjšanje pridelka koruze zaradi poškodb po toči je najbolj odvisno od intenzivnosti poškodb na rastlinah in razvojne faze koruze. V fazi razvoja listja je manj občutljiva za poškodbe po toči kot v poznejših razvojnih fazah. Kljub temu pa posledice uničenja listne površine povzročajo zmanjšano asimilacijo in kopičenje hranilnih snovi. Poškodbe se kaj lahko izražajo tudi z zlomljenimi stebli ali poleganjem rastlin ter sušenjem. Med ukrepi za koruzo, poškodovano po toči, svetovalne službe svetujejo oskrbo z okopavanjem in dognojevanjem z dušikom, s čimer bomo zmanjšali nastalo škodo na najmanjšo možno mero, razen ko so polomljena stebla oziroma je poškodovanost veliko večja.
