KAKO KAŽE?
Bolj zelen kot bel
Pritisnil je mraz in rastlinam končno prinesel počitek; od leta 1961 v nižinah več zelenih božičev.
Odpri galerijo
Ko temperature padejo pod ledišče ali tla prekrije snežna odeja, začnemo hraniti ptice. FOTO: Guliver/Getty Images
Sredina decembra je prinesla zimski mraz. Temperature so ob preteklem koncu tedna zdrsnile pod ničlo v večjem delu Slovenije. Petnajstega decembra je bila le na samodejni meteorološki postaji v Kopru temperatura zraka ob 7. uri za dobre pol stopinje nad lediščem. Najbolj mrzlo je bilo v Novi vasi na Blokah, kar –20,7 °C. Po hitri ohladitvi je nedeljsko jutro tudi na Obalo prineslo temperature pod ničlo. V Portorožu se je v noči na nedeljo ohladilo do –3 °C. Mraz je rastlinam končno prinesel počitek, ki ga je vse do začetka decembra primanjkovalo zaradi dolgega obdobja nadpovprečno visokih temperatur. Stanje dormance oziroma mirovanja se pojavi zaradi delovanja nizkih temperatur zraka in kratkih dni. Rast se ustavi, zmanjšuje se asimilacija, upočasnjujeta se sprejem hranil in dihanje. Pri večletnih rastlinah se iz listov hranilne snovi prestavijo v les in korenine. Pri ozimnih žitih se kopičijo v listih. Žal je snežna odeja, ki bi zaščitila rastline pred mrazom, v nižinskem delu države tanka ali pa so tla kopna, brez praznične bele odeje.
Božična zvezda spada med rastline kratkega dne. To pomeni, da se cvetovi in ovršni listi začnejo razvijati šele, ko se skrajša čas dnevne svetlobe, ta osem tednov pred cvetenjem ne sme presegati 10 ur. Božične zvezde najbolje uspevajo v svetlih prostorih, brez neposredne sončne svetlobe. Kadar ne cveti, je najprimernejša temperatura okolja med 20 in 22 °C, med cvetenjem je bolje, da je še nekoliko nižja. Po cvetenju se rastline ne sme pretirano zalivati.
Pozimi lahko polagamo pticam različno hrano. Tiste, ki prezimijo v naših krajih, delimo na ptice, ki se hranijo s zrnjem, in one, ki se hranijo z mehkejšo hrano. Slednje so večinoma tiste z majhnimi koničastimi kljuni, na primer kosi, drozgi, škorci, taščice. Hranimo jih lahko z ovsenimi kosmiči, sadjem, rozinami in posušenimi divjimi jagodami. Ptice z močnimi kljuni, kot so sinice, brglezi, ščinkavci, čižki, kalini in vrabci, rade zobajo sončnična semena, semena žitaric in podobno.
Hrano v krmilnice polagamo sproti vsak dan. Ko enkrat začnemo, naj bi to počeli brez prekinitve vsaj do konca marca, do prve daljše otoplitve. Ni primerno, da jih sredi zime prenehamo krmiti za daljše obdobje. Krmljenje ptic je prijetno opravilo in tudi izjemna priložnost za opazovanje ptic in našega stika z okoljem.
Kolikor bliže božič (25. 12.) mlaja, toliko hujši mraz prihaja.
Božično vreme
Božič je za vogalom, decembrsko vzdušje se iz dneva v dan stopnjuje. Med najpogostejšimi vprašanji v obdobju pred božičem je, ali bo ta bel ali zelen. Če pogledamo klimatološko statistiko, je bilo od leta 1961 zelenih božičev v nižinah več; v Ljubljani je bilo 22 belih in 35 zelenih. Tudi letos se vremenska slika nagiba k zelenemu. Se še spomnite, kako je bilo v prestolnici s snegom decembra lani? Le šest dni je bilo s snežno odejo, ki je dosegla debelino 14 cm, in sicer 9. decembra. Nato je sneg odnesla močna odjuga v začetku druge tretjine decembra. Božič je bil lani v nižinah zelen. Od sredine minulega stoletja je v Ljubljani ves december obležala snežna odeja v letih 1971 in 1980, 30 dni leta 1998; snega ni bilo v decembrih 1951, 1957–1959, 1974, 1989, 2004, 2006, 2013, 2015 in 2016. Bledi tudi spomin na leta z veliko snega v decembru. Največ ga je bilo decembra 1964, in sicer 42 cm, 40 cm je debelina snežne odeje dosegla v decembrih 1967 in 2005.Božična zvezda
Marsikje okrasimo prostore v znamenju prazničnega časa tudi z božično zvezdo. Ta, ki jo v latinščini imenujemo Euphorbia pulcherrima, je rastlina iz družine mlečkovk. Izvira iz Mehike. Azteki so jo imenovali zvezdna roža. V divjini zraste v obliki grma do pet metrov visoko. Ameriški ambasador v Mehiki Joel Roberts Poinsett jo je leta 1828 prinesel v ZDA, jo razmnožil in jo poslal različnim botaničnim vrtovom po svetu. Po njem se v angleščini ta rastlina imenuje poinsettia. Prvo božično zvezdo v loncu naj bi prodali leta 1850 v ZDA.Napoved
Danes in v soboto bo pretežno oblačno, obdobja delno jasnega vremena bodo v vzhodni Sloveniji. V višjih legah in ponekod po nižinah bo predvsem v petek pihal okrepljen jugozahodni veter. Topleje bo.
Božična zvezda spada med rastline kratkega dne. To pomeni, da se cvetovi in ovršni listi začnejo razvijati šele, ko se skrajša čas dnevne svetlobe, ta osem tednov pred cvetenjem ne sme presegati 10 ur. Božične zvezde najbolje uspevajo v svetlih prostorih, brez neposredne sončne svetlobe. Kadar ne cveti, je najprimernejša temperatura okolja med 20 in 22 °C, med cvetenjem je bolje, da je še nekoliko nižja. Po cvetenju se rastline ne sme pretirano zalivati.
Čas za hranjenje ptic
Ptice lahko v naravi same najdejo zadostno količino hrane. Več težav imajo, ko temperature padejo pod ledišče ali tla prekrije snežna odeja. To je obdobje, ko začnemo hranjenje in pticam pomagamo preživeti čas, ko je zanje hrana težje dostopna. Če živimo na vasi ali v bližini gozda, imamo lahko v krmilnici tudi nekaj sto ptic, v urbanem okolju jih je občutno manj.Pozimi lahko polagamo pticam različno hrano. Tiste, ki prezimijo v naših krajih, delimo na ptice, ki se hranijo s zrnjem, in one, ki se hranijo z mehkejšo hrano. Slednje so večinoma tiste z majhnimi koničastimi kljuni, na primer kosi, drozgi, škorci, taščice. Hranimo jih lahko z ovsenimi kosmiči, sadjem, rozinami in posušenimi divjimi jagodami. Ptice z močnimi kljuni, kot so sinice, brglezi, ščinkavci, čižki, kalini in vrabci, rade zobajo sončnična semena, semena žitaric in podobno.
Hrano v krmilnice polagamo sproti vsak dan. Ko enkrat začnemo, naj bi to počeli brez prekinitve vsaj do konca marca, do prve daljše otoplitve. Ni primerno, da jih sredi zime prenehamo krmiti za daljše obdobje. Krmljenje ptic je prijetno opravilo in tudi izjemna priložnost za opazovanje ptic in našega stika z okoljem.
