Bolniku pred kapjo dali tablete proti zgagi

»Boleče je, da osebje izolske bolnišnice niti v sodnem postopku ne prizna, da so spregledali simptome srčnega infarkta, zaradi katerega je umrl mož, hkrati pa ponujajo ponižujočo odškodnino. Z njo ne morejo nadomestiti niti tega, da sta mladoletna otroka ostala brez edinega hranitelja,« pravi 43-letna Zlata Bećirović iz Pirana.

Pred letom in pol smo poročali, da se izolska bolnišnica (SBI) na koprskem sodišču zagovarja zaradi smrti 44-letnega Pirančana Đemila Bećirovića. Vdova in mladoletna otroka pokojnega bolnišnici in koprskemu zdravstvenemu domu očitajo odgovornost za njegovo smrt. »Zavedal se je simptomov grozečega srčnega infarkta, v strahu za svoje življenje takoj odšel po pomoč v izolsko bolnišnico. Odslovili so ga, kljub alarmantnemu elektrokardiogramu (EKG), s sumom na refluks ter tabletami proti zgagi,« trdijo trije najožji sorodniki pokojnega.

Bećirović je zaupal zdravnikom, ki mu niso predpisali niti počitka, šel na gradbišče, čez 35 ur pa je zaradi srčne kapi umrl. Mrtvega je na kavču v dnevni sobi našla 12-letna hčerka. Čeprav SBI vse očitka zavrača, to je za Slovenske novice takrat povedal tudi direktor SBI Radivoj Nardin, so vdovi in otrokoma, ki sta imela ob smrti očeta štiri in 12 let, ponudili odškodnino.
 

Sto kilogramov na prsih

V noči na 8. februar 2016 je Đemil Bećirović začutil močne bolečine v prsih, težko je dihal. Bolečine, utrujenost in slabost so bile zjutraj še hujše. »Tišči me, kot bi imel 100 kilogramov na prsih,« je povedal tudi zdravstvenemu osebju.

V izolski bolnišnici ga je v okviru centralne urgentne službe Zdravstvenega doma Koper (ZDK), ki je v prostorih urgence izvajal nujno pomoč, obravnavala specializantka onkologije Klara Geršak. ZDK je delal do 13. ure, potem je nujno pomoč prevzel SBI. Ob 11.45 je ZD naredil prvi EKG, na tem izpisu je s tiskanimi črkami v angleškem jeziku pisalo consider lateral injury, kar je svarilo pred srčnim infarktom. Geršakova se na sodišču pacienta ni spomnila, a izjavila, da bi jo »tak izvid zagotovo skrbel«. Pritrdila ji je glavna medicinska sestra na urgenci Mirsada Osmani: »V takem primeru bi moral zdravstveni delavec po protokolu poklicati dežurnega kardiologa v Ljubljano. Faksirati mu mora izvide, kardiolog bi dal nadaljnja navodila, ker v izolski bolnišnici popoldne nimamo specialistov.«

Geršakova je na osnovi izvida EKG bolnika napotila k specializantu internistike Dimitru Najdenovskemu, ki je delal v isti stavbi, a v okviru urgentne ambulante SBI.

Ob 13.50 so na isti napravi, v istem prostoru in z isto medicinsko sestro naredili še en EKG. »Na izvidu ni bilo posebnosti, posumil sem na refluks,« je pričal takratni specializant internistike, zdaj specialist Najdenovski. »Prvega EKG-posnetka, narejenega na CUS, nisem videl. Zapisi na EKG niso zanesljivi, zato se nisem oziral na opozorilno besedilo. Gre za računalniški program, mi pa gledamo predvsem krivulje.«

Bećirovića je poslal domov s »sumom na GERB (odtekanje želodčne vsebine v požiralnik, op. p.) in ahalazijo (nesposobnost sprostitve mišice zapiralke pri požiranju, op. p.), napotnico za gastroskopijo ter svetoval nolpazo – tablete proti zgagi«, je potrdil Najdenovski.

Z izključitvijo suma na srčni infarkt naj bi osebje naredilo usodno in malomarno napako. Ker da niso upoštevali nedvoumnih kliničnih znakov grozeče srčne kapi, pa tudi dodatne kardiološke diagnostike niso opravili, je Đemil umrl, jim očita družina.


V dokaznem postopku so ugotovili, da EKG ni delal zdravnik specialist, ampak zdravnik, kar je po prepričanju tožnikov sporno. Bolnišnica je ponavljala, da je kriv zdravstveni dom, ker jim ni predal prvega izvida EKG, na naslednjem, ki ga je naredil SBI, pa da ni bilo nobene grožnje, samo možnost stranskega infarkta, pojasnjuje odvetnik Andrej Pitako, ki zastopa družino. »Po vseh zaslišanjih, izvedenskem in dopolnilnem mnenju prof. dr. Andreje Sinkovič, dr. med., specialistke interne in intenzivne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, se je izkazalo, da je prišlo do napake pri obravnavi,« dodaja Pitako. »Prav tako sta kriva zdravstveni dom, ker ni posredoval EKG-izvida, in izolska bolnišnica, ker z njimi ni komunicirala, moža so poslali domov,« je za Slovenske novice izjavila užaloščena vdova.
 

Že štiri ponudbe

Odvetnik Pitako pravi, da je zavarovalnica, s katero ima izolska bolnišnica sklenjeno zavarovanje, družini ponudila 21.000 evrov. Nad ponudbo je bila družina ogorčena, zato so vložili odškodninsko tožbo. Oče in mož je bil namreč edini, ki je družino preživljal. Od SBI zaradi premoženjske škode zahtevajo odškodnino 73.189,45 ter mesečno rento 250 evrov za vsakega otroka do njunega 18. oz. 26. leta. »Ker je bolnišnica ves čas pravdnega postopka krivdo za napačno zdravljenje valila na zdravstveni dom, smo 6. februarja lani, da zadeva ne bi zastarala, vložili tožbo tudi proti koprskemu zdravstvenemu domu,« navaja odvetnik. V tem postopku do naroka še ni prišlo, vdova in otroka pa skupaj z mesečnimi rentami od ZDK zahtevajo 73.152 evrov odškodnine.


Med sodnim postopkom je SBI družini ponudil še drugo poravnavo, in sicer 21 tisočakov, po 100 evrov mesečne rente na otroka ob umiku tožbe. Osmega julija letos je bolnišnica posredovala že tretji predlog: 30 tisočakov brez rente ter ustavitev sodnega postopka. Četrta ponudba je prišla 20. oktobra: 45 tisočakov brez rente ter umik zahtevkov do bolnišnice in zdravstvenega doma. »Znesek 45.000 evrov bi družina sprejela. Toda predlog, da se odpovemo zahtevku do zdravstvenega doma, je bizaren in protipraven. Bolnišnica namreč ne more razpolagati z našim zahtevkom iz drugega postopka,« je ogorčen odvetnik Pitako.