O CEPIVIH
Bomo covid 19 izkoreninili? Lejko Zupančeva pravi takole
So cepiva res ključnega pomena?
Odpri galerijo
Tatjana Lejko Zupanc. FOTO: Jože Suhadolnik, Delo
Ob svetovnem tednu imunizacije je STA klub pripravil spletni pogovor z naslovom Cepiva so ključnega pomena za posameznika in družbo, na katerem so sodelovali specialist pediater Denis Baš, predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc, vodja sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na ministrstvu za zdravje Mojca Gobec ter epidemiolog in predstojnik območne enote NIJZ Maribor Zoran Simonovič.
Lejko Zupančeva je uvodoma dejala, da se »cepimo proti nalezljivim boleznim, ki so zelo kužne in je populacija še neimuna, kjer načeloma zbolijo vsi. V vsaki populaciji pa je delež ljudi, ki bodo okužbo preboleli s hudimi posledicami ali celo umrli. Nekatere otroške bolezni so bile zelo smrtonosne.« Pravi, da so ravno s pomočjo cepiv smrtnost med otroki skoraj izničili.
Baš je povedal, da sicer zadnje obdobje prejemajo nekaj več vprašanj v zvezi z varnostjo cepiv, a zagotavlja, da so vsa cepiva, s katerimi cepijo po programu, varna in ščitijo pred boleznimi. »Nekateri otroci ne smejo prejeti zdravil, ker imajo šibek imunski sistem zaradi bolezni ali pa prejemajo zdravila zaradi hudih oblik bolezni, zato so pred boleznimi, ki se širijo kapljično (oslovski kašelj in ošpice), odvisni od kolektivne zaščite ljudi.«
V Sloveniji z množičnim in sistematičnim cepljenjem cepimo vse od 2. svetovne vojne in v tem času nam je uspelo z našega področja odstraniti bolezni, kot so otroška paraliza in davica, ki smo jo nazadnje zabeležili leta 1969. To je dejal Simonovič. Nekaj vnosa iz tujine je rdečk, ošpic in tetanusa, a redko. »Smo pa v zadnjih 10 letih zabeležili pojav oslovskega kašlja, a smo ga z dodatnim odmerkom cepljenja v šoli zajezili.«
Ker velja pravilo, da je boljše preprečevati kot zdraviti, se jeseni začenja cepljenje proti HPV za dečke. Cilj je, da se v 10-letnem obdobju doseže 90-odstotna precepljenosti, kar bi zmanjšalo pojav te oblike raka pri moških. Tudi rak materničnega vratu bi s cepljenjem lahko popolnoma izkoreninili. V zadnjih letih se je za cepljenje proti HPV odločilo okoli 60 odstotkov vseh deklic v 6. razredu ('zamudnice') nekoliko pozneje, a je trend cepljenja v naraščanju.
»Odvisno od tega, katere vrste povzročitelj je novi koronavirus, kje je, kako je učinkovito cepivo in kakšen imunski odgovor se vzpostavi. Cepivo proti ošpicam, ki uporablja slabše živo cepivo, je izredno dobro. Drugače je pri oslovskem kašlju, kjer se pri cepivih ni ustvarila dolgoletna imunost, zato so bili potrebni poživitveni odmerki. Pri covidu ne vemo. Je namreč bolezen, ki je praznovala šele prvo obletnico in od prvega eksperimentalnega cepljenja je minilo pol leta, kar je še prezgodaj za analizo. Domnevamo pa, da bo covid ostal endemičen, kot ostali koronavirusi, in se bo treba ponovno cepiti ali pa bomo s tem, ko bomo zboleli pridobili lažjo obliko imunosti,« meni Lejko Zupančeva.
Lejko Zupančeva pravi tudi, da je pomembno, da se cepi čim več ljudi, ker da smo lahko v zadnjem letu videli, kako je epidemija vplivala na družbeno življenje, gospodarstvo, razvoj naših otrok ... »Drugače kot s cepljenjem ne vemo, kako se tega znebiti. Razen če vsi zbolimo in se v bolnišnicah zdravijo le covidni bolniki, saj tisti, ki imajo težjo obliko bolezni nemudoma potrebujejo hospitalizacijo.«
Za mlade je pomembno, da se cepijo, »predvsem za to, ker se radi družijo, se imajo radi, so nevidni rezervoarji okužbe in tako prenesejo okužbo na tiste, ki so najbolj ranljivi,« je pojasnila Lejko Zupančeva. Pravi še, da mladi večinoma res ne zbolijo za hudo obliko bolezni, a imajo lahko po okužbi posledice, prav tako pa v intenzivnem oddelku UKC prav zdaj zdravijo nekega 36-letnika.
Vse tiste, ki bi si želeli dobiti informacije o sestavi cepiva, je Simonovič napotil na spletne strani Eme in NIJZ, kjer so objavljeni kratki povzetki o cepivih.
Lejko Zupančeva je uvodoma dejala, da se »cepimo proti nalezljivim boleznim, ki so zelo kužne in je populacija še neimuna, kjer načeloma zbolijo vsi. V vsaki populaciji pa je delež ljudi, ki bodo okužbo preboleli s hudimi posledicami ali celo umrli. Nekatere otroške bolezni so bile zelo smrtonosne.« Pravi, da so ravno s pomočjo cepiv smrtnost med otroki skoraj izničili.
Baš zagotavlja varnost cepiv
Baš je povedal, da sicer zadnje obdobje prejemajo nekaj več vprašanj v zvezi z varnostjo cepiv, a zagotavlja, da so vsa cepiva, s katerimi cepijo po programu, varna in ščitijo pred boleznimi. »Nekateri otroci ne smejo prejeti zdravil, ker imajo šibek imunski sistem zaradi bolezni ali pa prejemajo zdravila zaradi hudih oblik bolezni, zato so pred boleznimi, ki se širijo kapljično (oslovski kašelj in ošpice), odvisni od kolektivne zaščite ljudi.«
V Sloveniji uspešni pri izkoreninjanju bolezni
V Sloveniji z množičnim in sistematičnim cepljenjem cepimo vse od 2. svetovne vojne in v tem času nam je uspelo z našega področja odstraniti bolezni, kot so otroška paraliza in davica, ki smo jo nazadnje zabeležili leta 1969. To je dejal Simonovič. Nekaj vnosa iz tujine je rdečk, ošpic in tetanusa, a redko. »Smo pa v zadnjih 10 letih zabeležili pojav oslovskega kašlja, a smo ga z dodatnim odmerkom cepljenja v šoli zajezili.«
Ker velja pravilo, da je boljše preprečevati kot zdraviti, se jeseni začenja cepljenje proti HPV za dečke. Cilj je, da se v 10-letnem obdobju doseže 90-odstotna precepljenosti, kar bi zmanjšalo pojav te oblike raka pri moških. Tudi rak materničnega vratu bi s cepljenjem lahko popolnoma izkoreninili. V zadnjih letih se je za cepljenje proti HPV odločilo okoli 60 odstotkov vseh deklic v 6. razredu ('zamudnice') nekoliko pozneje, a je trend cepljenja v naraščanju.
Bomo izkoreninili covid?
»Odvisno od tega, katere vrste povzročitelj je novi koronavirus, kje je, kako je učinkovito cepivo in kakšen imunski odgovor se vzpostavi. Cepivo proti ošpicam, ki uporablja slabše živo cepivo, je izredno dobro. Drugače je pri oslovskem kašlju, kjer se pri cepivih ni ustvarila dolgoletna imunost, zato so bili potrebni poživitveni odmerki. Pri covidu ne vemo. Je namreč bolezen, ki je praznovala šele prvo obletnico in od prvega eksperimentalnega cepljenja je minilo pol leta, kar je še prezgodaj za analizo. Domnevamo pa, da bo covid ostal endemičen, kot ostali koronavirusi, in se bo treba ponovno cepiti ali pa bomo s tem, ko bomo zboleli pridobili lažjo obliko imunosti,« meni Lejko Zupančeva.
Zakaj je pomembno, da se cepi čim več ljudi, tako mladih kot starih?
Lejko Zupančeva pravi tudi, da je pomembno, da se cepi čim več ljudi, ker da smo lahko v zadnjem letu videli, kako je epidemija vplivala na družbeno življenje, gospodarstvo, razvoj naših otrok ... »Drugače kot s cepljenjem ne vemo, kako se tega znebiti. Razen če vsi zbolimo in se v bolnišnicah zdravijo le covidni bolniki, saj tisti, ki imajo težjo obliko bolezni nemudoma potrebujejo hospitalizacijo.«
Za mlade je pomembno, da se cepijo, »predvsem za to, ker se radi družijo, se imajo radi, so nevidni rezervoarji okužbe in tako prenesejo okužbo na tiste, ki so najbolj ranljivi,« je pojasnila Lejko Zupančeva. Pravi še, da mladi večinoma res ne zbolijo za hudo obliko bolezni, a imajo lahko po okužbi posledice, prav tako pa v intenzivnem oddelku UKC prav zdaj zdravijo nekega 36-letnika.
Vse tiste, ki bi si želeli dobiti informacije o sestavi cepiva, je Simonovič napotil na spletne strani Eme in NIJZ, kjer so objavljeni kratki povzetki o cepivih.
