Bomo letos zadnjič premaknili ure?

Dnevi so vse daljši in v nedeljo bo (spet) napočil čas premikanja ure. To se bo zgodilo ponoči, in sicer bomo ob 2. uri urne kazalce premaknili na trojko. To pomeni, da bo to noč spanec uro krajši (ali uro krajši dan). Mar se nismo pred kratkim dogovorili, da to vendarle že nehamo početi? Drži, smo se.

Na ravni Evropske unije je bil izveden posvet, v katerem je sodelovalo prek 4,6 milijona državljanov. To je največ odgovorov, ki jih je Evropska komisija kadar koli prejela v okviru javnih posvetovanj. In tako je nastal predlog, da bi leta 2021 še zadnjič premaknili uro. Država članica naj bi se sama odločila, kateri čas bo uporabljala – če zimskega, bi to zadnjič storili oktobra –, vendar tega predloga letos še ne bomo uresničili.

V dokumentih je kot argument, da prenehamo premikati uro, moč prebrati: »Sveži znanstveni dokazi jasno kažejo na povezavo med spreminjanjem ure ter boleznimi srca in ožilja, vnetnimi imunskimi boleznimi ali hipertenzijo, ki so povezane z motenjem cirkadianega cikla. Še zlasti so ranljive nekatere skupine, kot so otroci in starejši, zato je za zaščito javnega zdravja primerno opustiti premikanje ure na poletni oziroma zimski čas.« Prepričljivih dokazov o tem, da koristi, ki jih prinese premikanje ure, ne odtehtajo nevšečnosti, povezanih s premikanjem ure dvakrat letno. Vsesplošno se sicer domneva, da sezonska sprememba časa omogoča prihranek energije. To je bil tudi glavni razlog za njeno uvedbo v prejšnjem stoletju. Evropska komisija ugotavlja, da se je poraba energije v Uniji kot celoti zaradi teh sprememb morda res malenkost zmanjšala, da pa to ne drži za vse države članice: »Prihranek energije za razsvetljavo zaradi prehoda na poletni čas lahko morda na drugi strani pretehta povečana poraba energije za ogrevanje. Poleg tega je rezultate težko interpretirati, saj nanje močno vplivajo zunanji dejavniki, kot so meteorologija, vedenje uporabnikov energije in sedanji energetski prehod.«



V direktivi, ki naj bi se začela uporabljati 1. aprila 2021, je navedeno še, da direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o opustitvi premikanja ure na poletni oziroma zimski čas »ne bi smela posegati v pravico vsake države članice, da se sama odloči, kateri standardni čas ali čase bo uporabljala na ozemljih pod svojo jurisdikcijo, na katerih se uporabljata Pogodbi, ter o nadaljnjih spremembah v zvezi s tem. Da pa se zagotovi, da uporaba ureditve poletnega časa samo v nekaterih državah članicah ne povzroča motenj delovanja notranjega trga, države članice ne bi smele spreminjati standardnega časa na določenem ozemlju pod svojo jurisdikcijo iz razlogov, povezanih z letnimi časi, če so take spremembe predstavljene kot sprememba časovnega pasu. Da bi se zmanjšale motnje, med drugim na področju prometa, komunikacij in drugih zadevnih sektorjev, bi morale države članice Komisijo najkasneje do 1. aprila 2020 obvestiti, ali nameravajo zadnjo nedeljo oktobra 2021 spremeniti svoj standardni čas.«

Pa jih bomo res letos zadnjič premaknili? S pristojnega ministrstva, to je ministrstvo za infrastrukturo, so nam odgovorili: »Dosje EU glede ukinitve premika ure je v mirovanju, ostal je v prvem branju, dogovora v 2019 ni bilo mogoče doseči, od takrat aktivnosti stojijo. Spremembe  v zvezi s premikom ure v tem trenutku tudi niso v ospredju načrtovanih aktivnosti v Evropski uniji. Obstoječa direktiva, ki določa usklajeno sezonsko premikanje ure, tako ostaja v veljavi.«