Bomo sledili zgledu Hrvaške in v naravo spustili sterilne samce?
Pred kratkim smo poročali, da so se Hrvati že drugo leto nadležnih tigrastih komarjev lotili na prav poseben način – v naravo so spustili 1,2 milijona sterilnih samcev. Upajo, da bodo na tak način zmanjšali populacijo invazivne vrste in uporabo insekticidov. »Možnost uporabe sterilnih komarjev je mamljiva, saj pri tem ne uporabljamo insekticidov. Za zdaj se v Sloveniji še ne uporablja,« pravi Katja Adam, vodilna raziskovalka komarjev v Sloveniji.
Pojasnila nam je, da so lani na Hrvaškem testirali metodo uporabe sterilnih komarjev za nadzor tigrastih komarjev na območju Premanture in da je šlo za manjše območje, ki je s treh strani obdano z morjem, tako da ni velikega prihajanja komarjev iz sosednjih netretiranih območij. Čeprav je po njenih besedah ta metoda mamljiva, je pri nas še ne uporabljamo. Zakaj?
Adamova pravi, da je največja težava ta, da je treba na neko območje neprestano, enkrat tedensko izpuščati veliko število komarjev, kar je finančno in časovno zelo zahtevno, saj taki posegi poleg priprave in izpuščanja komarjev nujno potrebujejo tudi monitoring učinkovitosti. »Na območjih, kjer komarji ne morejo prihajati iz sosednjih netretiranih območij, kot je to npr. na manjših otokih, je metoda učinkovita, drugače pa je na večjih kopenskih območjih, kjer obstaja neprestan vnos komarjev iz netretiranih območij, kar lahko zmanjša učinkovitost akcije,« nam je pojasnila v odgovoru.
Kaj lahko in kaj ne
Na ministrstvu za zdravje pojasnjujejo, da v Registru biocidnih proizvodov trenutno 150 biocidnih proizvodov za zatiranje komarjev. V Sloveniji je dovoljena uporaba insekticidov za zatiranje ličink (larv) komarjev in odraslih komarjev, vendar le v neposredni okolici hiše.
»Larvicidi se lahko uporabljajo preventivno, na prostem na neprepustnih gnojiščih oziroma na večjih ali manjših stoječih vodah/vodnih okoljih, ki se ne uporabljajo za pitno vodo, namakanje ali kopanje, vzgojo (okrasnih) rib, niso povezani z živimi vodami in čistilnimi napravami in ki so lahko primerni za sezonski ali neprekinjeni razvoj ličink komarjev, kot na primer: neuporabljeni bazeni, ribniki, obloženi z geofolijo, posode za deževnico. Uporaba adulticidov na prostem ni dovoljena, ker ne zatirajo le komarjev, pač pa tudi druge žuželke, npr. čebele, in tako predstavljajo nesprejemljivo tveganje za ekosistem,« so zapisali v odgovoru.
Dodali so še, da v kolikor bi bilo treba za obvladovanje in preprečevanje nalezljivih bolezni na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, ki jih prenašajo komarji, po oceni Ministrstva za zdravje in NIJZ poseči po širših ukrepih za obvladovanje populacij komarjev, lahko Urad na osnovi te ocene izredno odobri potrebne biocidne proizvode za krajše obdobje ter za omejeno in nadzorovano uporabo.
Kako se zaščiti?
V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano svetujejo uporabo repelentov (luči, sveč, zaščitnih razpršil, električnih uparjevalnikov...), v stanovanjih pa uporabo mreže na oknih (komarčniki) in različne oblike električnih odganjalcev, ki jih danes dobimo na tržišču. Ob tem omenijo fizikalno sredstvo larvicid, ki ga je dovoljeno uporabljati »za zmanjševanje populacije razvojne oblike (larve) pri komarjih, ki ga prebivalci uporabljajo za stoječe vode na zasebnih dvoriščih in na pokopališčih. Na tak način na Primorskem občine pomagajo prebivalcem.«
Na ministrstvu za zdravje pa priporočajo še, »da se v okolju, kjer so komarji, čim bolj omeji izpostavljenost komarjem ter da se izvajajo drugi preventivni ukrepi, s katerimi se prepreči njihov razvoj in razmnoževanje, kot so: odstranjevanje posod in predmetov s stoječo vodo, pokrivanje zbiralnikov vode, izpraznitev vrtnih bazenov, ko se ne uporabljajo, pospravljanje odpadkov, ki lahko zadržujejo vodo, namestitev zaščitnih mrež na okna in vrata. Pomembna je tudi osebna zaščita proti pikom komarjev, in sicer z obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami med bivanjem na prostem, zlasti v času največje aktivnosti komarjev. Smiselna je tudi uporaba repelentov, ki zmanjšajo število pikov komarjev.«
