BOJ Z NOVIM KORONAVIRUSOM
Bomo v Sloveniji razkuževali še ulice, klopce in igrala? NIJZ odgovarja
Razkuževanje javnih površin ni dolgoročna rešitev.
Odpri galerijo
Razkuževanje javnih površin virusa ne bi zlahka ustavilo. Na fotografiji razkuževanje zaščitnih oblek zaposlenih v Domu starejših Hrastnik. FOTO: Uroš Hočevar, Delo
Na nas se je obrnil bralec Darko z vprašanjem, zakaj v Sloveniji po vzoru Kitajske ne razkužujemo ulic in mest. Po njegovem védenju, se je na Kitajskem po razkuževanju po zraku in po ulicah ustavil novi koronavirus. Pa to drži? Na NIJZ smo naslovili vprašanje, odgovor pa objavljamo v celoti (nelektorirano).
»Dezinfekcije ulic ne priporočamo, ker je učinkovitost vprašljiva, saj bi po njej ostale razkužene le za kratek čas. Razlog je tudi ta, da se novi koronavirus širi predvsem kapljično ter kontaktno preko rok. Učinkoviti ukrepi so zato tisti, s katerimi preprečujemo kapljični in aerogeni prenos (npr. vzdržujemo medosebno fizično razdaljo, se izogibamo gneči, pravilno nosimo masko, upoštevamo higieno kihanja in kašlja) ter ukrepi, s katerimi preprečujemo prenos virusa preko rok - npr. roke pogosto umivamo z milom ali razkužujemo, se ne dotikamo obraza - oči, nosu in ust, se ves čas zavedamo, da so roke lahko onesnažene tudi z novim koronavirusom, smatramo roke čiste samo neposredno po umivanju ali razkuževanju.
Tudi učinkovitost dezinfekcije drugih zunanjih javnih površin (npr. klopce, igrala, ograje…) je vprašljiva, saj so po njej zaradi ponovnega dotikanja razkužene le za kratek čas. Varne so le v primeru, če so razkužene neposredno pred uporabo.«
NIJZ svetuje, da se čim manj dotikajte površin, ki se jih dotika veliko število ljudi in so zaradi tega lahko onesnažene, hkrati pa upoštevajte osnovne preventivne ukrepe.
V prvem valu epidemije so mnoge občine v boju proti koronavirusu razkuževale javne površine. Prvi so javne površine začeli razkuževati v Izoli in Kopru, nato v Novi Gorici, sledila je tudi dezinfekcija urbane opreme v Kranju. V Ljubljani se za razkuževanje niso odločili.
»Dezinfekcije ulic ne priporočamo, ker je učinkovitost vprašljiva, saj bi po njej ostale razkužene le za kratek čas. Razlog je tudi ta, da se novi koronavirus širi predvsem kapljično ter kontaktno preko rok. Učinkoviti ukrepi so zato tisti, s katerimi preprečujemo kapljični in aerogeni prenos (npr. vzdržujemo medosebno fizično razdaljo, se izogibamo gneči, pravilno nosimo masko, upoštevamo higieno kihanja in kašlja) ter ukrepi, s katerimi preprečujemo prenos virusa preko rok - npr. roke pogosto umivamo z milom ali razkužujemo, se ne dotikamo obraza - oči, nosu in ust, se ves čas zavedamo, da so roke lahko onesnažene tudi z novim koronavirusom, smatramo roke čiste samo neposredno po umivanju ali razkuževanju.
Tudi učinkovitost dezinfekcije drugih zunanjih javnih površin (npr. klopce, igrala, ograje…) je vprašljiva, saj so po njej zaradi ponovnega dotikanja razkužene le za kratek čas. Varne so le v primeru, če so razkužene neposredno pred uporabo.«
NIJZ svetuje, da se čim manj dotikajte površin, ki se jih dotika veliko število ljudi in so zaradi tega lahko onesnažene, hkrati pa upoštevajte osnovne preventivne ukrepe.
V prvem valu epidemije so mnoge občine v boju proti koronavirusu razkuževale javne površine. Prvi so javne površine začeli razkuževati v Izoli in Kopru, nato v Novi Gorici, sledila je tudi dezinfekcija urbane opreme v Kranju. V Ljubljani se za razkuževanje niso odločili.
