RAZSTAVA
Borec za severno mejo pisal tudi pesmi
Z razstavo so se poklonili Franju Malgaju, ki je umrl pred 100 leti
Odpri galerijo
Franjo Malgaj iz Šentjurja je umrl kot 25-letni Maistrov častnik in borec na Koroškem. FOTOGRAFIJE: Oste Bakal
Prav v letu, ko smo zaznamovali 100. obletnico bojev za severno mejo, mineva tudi 100. obletnica smrti domoljuba, borca za severno mejo in osvoboditelja Mežiške doline Franja Malgaja. Maistrov častnik, pesnik in borec se je rodil 10. novembra 1894, umrl pa je 6. maja 1919.
Ob obletnici njegove smrti so Malgajevi rojaki iz Šentjurja organizirali kar nekaj dogodkov, med njimi tudi likovno kolonijo Ipavčeva paleta II. Pripravilo jo je Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki ga vodi Dragan Podovac, kolonijo pa so poimenovali Malgaj na severni meji. Razstavo so prenesli tudi v Mathansovo hišo, tam pa se je ob odprtju trlo ljudi.
Kot je na dogodku povedala povezovalka Polonca Jazbinšek, so razstavo 42 slikarskih in kiparskih del udeležencev likovne kolonije Ipavčeva paleta II v Mathansovi hiši odprli ob nacionalnem projektu Ta veseli dan kulture in ob zaključku Malgajevega leta v občini Šentjur, ki je letos potekalo ob 100. obletnici smrti Franja Malgaja.
Ob odprtju razstave, kjer je na ogled tudi dokumentarna razstava o Malgaju, so prisotne pozdravili župan občine Šentilj Štefan Žvab, podžupanja občine Šentjur Silva Koželj, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Občine Šentjur Judita Methans Šarlah, direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset, gostitelj Leopold Methans, ki je bil med drugimi udeleženec omenjene kolonije. Na septembrsko kolonijo so prišli ljubiteljski in akademski slikarji z vseh koncev Slovenije in tudi tujine.
Več o Malgajevem letu in o letošnji Ipavčevi paleti je povedala Judita Methans Šarlah, dokumentarno razstavo in plodno Malgajevo življenje pa je predstavila Tatjana Oset. Razstava Malgaj na severni meji je razdeljena na tri sklope. Prisotni so prisluhnili domačim pesmim, ki so jih zapeli Pevci ljudskih pesmi Zgornja Velka, ki so nastop začeli z Ipavčevo pesmijo Slovenec sem. Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani ansambla Šentjurski muzikanti, ki od leta 1997 izvajajo avtorsko narodno-zabavno in ljudsko glasbo ter stare avstrijske in češke koračnice.
Franjo Malgaj je bil izjemno narodno zaveden Slovenec. Zanimal se je za slovensko zgodovino in narodopisje, zelo rad je imel slovenske ljudske pesmi, pesmi je pisal tudi sam. Poročnik Franjo Malgaj je prvi slovenski častnik, ki je s svojo enoto prostovoljno prišel na Koroško, da bi koroške Slovence priključili njihovi matični domovini.
Malgajeva zasluga je, da je Mežiška dolina pripadla Jugoslaviji oz. matični domovini Sloveniji. Vojaki na frontah so svoje vojaško življenje neposredno dokumentirali v osebnih dnevnikih, pismih, spominih in na razglednicah, ki so jih pošiljali domačim. Po zaslugah sorodnikov se je ohranila tudi obsežna korespondenca Franja Malgaja, ki je sestavni del razstave.
Prisotne je pozdravila podžupanja občine Šentjur Silva Koželj.
Ob obletnici njegove smrti so Malgajevi rojaki iz Šentjurja organizirali kar nekaj dogodkov, med njimi tudi likovno kolonijo Ipavčeva paleta II. Pripravilo jo je Društvo likovnih ustvarjalcev Rifnik Šentjur, ki ga vodi Dragan Podovac, kolonijo pa so poimenovali Malgaj na severni meji. Razstavo so prenesli tudi v Mathansovo hišo, tam pa se je ob odprtju trlo ljudi.
Šentiljski župan Štefan Žvab je udeležencem kolonije podelil cvetje.
Kot je na dogodku povedala povezovalka Polonca Jazbinšek, so razstavo 42 slikarskih in kiparskih del udeležencev likovne kolonije Ipavčeva paleta II v Mathansovi hiši odprli ob nacionalnem projektu Ta veseli dan kulture in ob zaključku Malgajevega leta v občini Šentjur, ki je letos potekalo ob 100. obletnici smrti Franja Malgaja.
Ob odprtju razstave, kjer je na ogled tudi dokumentarna razstava o Malgaju, so prisotne pozdravili župan občine Šentilj Štefan Žvab, podžupanja občine Šentjur Silva Koželj, vodja Oddelka za družbene dejavnosti Občine Šentjur Judita Methans Šarlah, direktorica Knjižnice Šentjur Tatjana Oset, gostitelj Leopold Methans, ki je bil med drugimi udeleženec omenjene kolonije. Na septembrsko kolonijo so prišli ljubiteljski in akademski slikarji z vseh koncev Slovenije in tudi tujine.
Ivo Lorenčič - Loren je naslikal Malgajevo domačijo.
Več o Malgajevem letu in o letošnji Ipavčevi paleti je povedala Judita Methans Šarlah, dokumentarno razstavo in plodno Malgajevo življenje pa je predstavila Tatjana Oset. Razstava Malgaj na severni meji je razdeljena na tri sklope. Prisotni so prisluhnili domačim pesmim, ki so jih zapeli Pevci ljudskih pesmi Zgornja Velka, ki so nastop začeli z Ipavčevo pesmijo Slovenec sem. Za prijetno vzdušje so poskrbeli člani ansambla Šentjurski muzikanti, ki od leta 1997 izvajajo avtorsko narodno-zabavno in ljudsko glasbo ter stare avstrijske in češke koračnice.
Franjo Malgaj je bil izjemno narodno zaveden Slovenec. Zanimal se je za slovensko zgodovino in narodopisje, zelo rad je imel slovenske ljudske pesmi, pesmi je pisal tudi sam. Poročnik Franjo Malgaj je prvi slovenski častnik, ki je s svojo enoto prostovoljno prišel na Koroško, da bi koroške Slovence priključili njihovi matični domovini.
Po zaslugah sorodnikov se je ohranila tudi obsežna korespondenca Franja Malgaja, ki je sestavni del razstave.
Malgajeva zasluga je, da je Mežiška dolina pripadla Jugoslaviji oz. matični domovini Sloveniji. Vojaki na frontah so svoje vojaško življenje neposredno dokumentirali v osebnih dnevnikih, pismih, spominih in na razglednicah, ki so jih pošiljali domačim. Po zaslugah sorodnikov se je ohranila tudi obsežna korespondenca Franja Malgaja, ki je sestavni del razstave.
