Borovničev napitek na nožni pogon

Borovnica, naselje in samostojna občina le 25 kilometrov od Ljubljane, je bila minulo soboto svojevrstna prestolnica ameriških borovnic. Domačini so pripravili praznik borovnic, vsakoletno prireditev, ki zadnja leta poleg sejemske ponudbe povezuje še kulturno in tehniško dediščino.



Tja je iz Ljubljane pripeljal muzejski vlak, iz Škofje Loke so se po dveh kolesih pripeljali Rovtarji, člani društva ljubiteljev starodobnih koles, iz Borovnice je v tehniški muzej v Bistri vozil oldtajmerski avtobus.

Smuti na nožni pogon

Za kraj je značilna železniška proga, ki danes teče po barjanskih robovih. Med železnico in krajem je veliko rodovitne zemlje, kjer med drugim zelo dobro uspevajo ameriške borovnice. Prve nasade je uredil Kmetijski inštitut Slovenije leta 1962 na Drenovem Griču pri Vrhniki. Izvedeli smo, da so po prvih nasadih blizu Vrhnike začeli testirati zemljo tudi na Barju. Potem so nasade začeli širiti v okolici Borovnice, ki jih že od daleč prepoznamo po zaščitnih mrežah: pridelovalci so kmalu spoznali, da lahko toča naredi veliko škode, zato se jim je naložba v nakup zaščitnih mrež dokaj hitro povrnila. V Borovnici so že pred dobrima dvema desetletjema zasnovali prireditev Dan borovnic, ki je v zadnjih letih prerasla v praznik teh sadežev. Na srečanju pridelovalcev ameriških borovnic se lahko vsako leto do sitega najeste teh modrih, sladkih sadežev ali pa jih odnesete domov. Letos po osem evrov za kilogram (za enotno ceno so se dogovorili pred začetkom sejmarjenja), pridelovalci pa so bili s prodajo zadovoljni: za borovnice je bilo treba v vrsto.

V kraju vsako leto poskrbijo za dobro počutje obiskovalcev in pester program. Tudi letos so se predstavili Pirčevi iz Dola pri Borovnici, pred svojo stojnico so postavili kolo v živahni vijolični barvi, ki je nekaj posebnega. Na krmilu je namreč mešalnik za pijače, ki je povezan s pogonskim sklopom kolesa. Tako si je lahko vsak obiskovalec stojnice sam na svoj nožni pogon zmešal smuti. Kar nekaj časa je treba poganjati, da nastane okusna pijača. »Malo rekreacije in veliko užitka pri pitju na kolesu zmešanega napitka,« so povedali najbolj navdušeni obiskovalci.

Za pridelavo borovnic so se odločili tudi na kmetiji z nenavadnim, a starim imenom Pri Ljubljanščevih, ki jo vodi Matija Suhadolnik: »Naša kmetija je v središču Borovnice, kjer prodajamo ameriške borovnice, lahko si ogledate naše nasade in se posladkate z različnimi dobrotami, tudi z marmeladami in pecivom. Borovnice so naravno zdravilo za lajšanje ledvičnih tegob, težav z očmi in urejanje prebave. Lahko jih tudi zamrznemo in uporabljamo v zimskem času. Sok je dobro razkužilo za usta in grlo.«

Priselil se je iz Afrike

Na stojnicah so okoliški pridelovalci ponudili najrazličnejše dobrote, med drugim tudi med. Rudi Ferkolj s Pakega pri Borovnici spada med redke slovenske čebelarje, ki pri tem delu uporablja biodinamično metodo, s to je uspešen pri zatiranju varoje, neljube čebelarske zalege, ki dela veliko škodo v čebelnjakih. Čeprav z znanjem še ni povsem prepričal drugih čebelarjev, pa je s svojim delom in uspehi več kot zadovoljen. Pred petimi leti je na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni za svoj gozdni med prejel najvišje priznanje, šampion kakovosti, vsako leto prejme tudi druga visoka priznanja.

Žal ni zadovoljen z vremenom, ki še kako kroji usodo in ritem v čebelnjakih. »Letošnja letina medu spet ne bo dobra,« je povedal Ferkolj. »Pridelali bomo polovico siceršnje količine, vreme tudi nam čebelarjem povzroča precejšnje težave. Mogoče bo zdajšnja paša kaj boljša, upam, da se bo vreme do jeseni le uredilo.«

Dramane Yere prihaja iz Burkina Fasa.

Dramane Yere prihaja iz Afrike, iz Burkina Fasa, v Sloveniji pa si je ustvaril družino. Njegovo podjetje Afrotera ponuja vrsto izdelkov, med njimi nerafinirano karitejevo maslo, ki se uporablja v kozmetične in zdravilne namene. »Po sestavi je trdo, a se v stiku s kožo hitro raztopi,« je povedal Yere. »Lahko se uporablja samo ali kot sestavina za pripravo naravnih mil, krem in podobno. Je hranljivo, vlažilno, z izrednimi zdravilnimi učinki na kožo. Je bogato z vitaminoma A in E, maslo kožo mehča, vlaži, spodbuja obnavljanje celic in nastanek kolagena, povečuje njeno elastičnost in jo varuje pred vremenskimi spremembami.«

Pripravili so pester program, organizirali voden ogled soteske Pekel in čuvajnice 666, v OŠ dr. Ivana Korošca je bila na ogled razstava čipk z naslovom Travniška idila, predstavilo se je Društvo podeželskih žena Ajda.