Borut Pahor se je odločil, da ne bo kandidiral za pomembno mesto. Razkril je, zakaj
Nekdanji predsednik države Borut Pahor je sporočil, da se ni prijavil na razpis za položaj posebnega odposlanca EU za dialog Beograd-Priština, čeprav je bil lani ta položaj pripravljen prevzeti. Za odločitev je navedel več razlogov, med drugim odstopanja med lastnimi pogledi na širitev in uradno politiko EU.
Sam se namreč zavzema za sprejemanje novih članic EU v paketu, spodbujanje čimprejšnjega sprejetja Črne gore in Albanije v Unijo pa bi bilo po njegovem »z vidika geopolitične stabilnosti regije morda prej ovira kot spodbuda«.
Pahor je menil še, da izvolitev Marte Kos za evropsko komisarko za širitev ni bila v prid njegovi kandidaturi, kar jemlje »s polnim razumevanjem«.
Dodal je, da mu je »skozi nešteto neformalnih pogovorov sčasoma postalo jasno, da za posebnega odposlanca iščejo diplomata in ne politika«, čeprav je po njegovem mnenju zaradi spremenjenih razmer nastopil čas za politika na tem mestu.
Drugi razlogi
Med razlogi za svojo odločitev je naštel tudi kratkotrajnost enoletnega mandata, neformalne napovedi o zmanjšanju sredstev za delovanje kabineta odposlanca za dialog, ter dejstvo, da se je »sogovornikom v Srbiji in na Kosovu zdelo veliko bolj pomembno [...], kako se bodo razpletle ameriške, ne pa evropske volitve, kar veliko pove o avtoriteti širitvenega procesa v regiji«.
Pahor je v svojem zapisu sicer uvodoma pojasnil, da ga je dosedanji posebni odposlanec za dialog Beograd-Priština Miroslav Lajčak aprila lani v Bruslju »seznanil z namero, da se predčasno umakne s položaja, in ga povabil k razmisleku, če bi se potegoval za to mesto«. Pahor je bil po lastnih besedah takrat pripravljen takoj prevzeti nalogo, če bi bil imenovan, a se to ni zgodilo.
Lajčaku bi se namreč mandat po prvotnih načrtih iztekel 31. avgusta lani, a se je zdaj že nekdanji visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell odločil, da odločitve o novih posebnih odposlancih prepusti svoji naslednici Kaji Kallas. Lajčakov mandat so nato podaljšali do 31. januarja letos.
Pahor se je še zahvalil premierju Robertu Golobu, predsednici Nataši Pirc Musar in zunanjemu ministrstvu za izkazano podporo in pomoč. Ob tem je celotni Evropski komisiji zaželel veliko uspeha pri širitvenem procesu, za kar si bo tudi sam prizadeval v okviru delovanja zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana.
