'NON-PAPER'
Bosanci protestirali pred slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu
Razlog protesta je neuradni dokument, ki naj bi načrtoval spreminjanje meja na Balkanu in razdružitev BiH.
Odpri galerijo
FOTO: Antonio Bronic, Reuters
Pred slovenskim veleposlaništvom v Sarajevu je danes zaradi neuradnega dokumenta, ki naj bi načrtoval spreminjanje meja na Balkanu in razdružitev BiH, protestiralo nekaj deset pripadnikov gibanja Vera, narod, država.
Preberite še:
Nekaj deset pripadnikov političnega gibanja je pred veleposlaništvom vzklikalo Bosna, Bosna!, nosili pa so zastave prve neodvisne BiH iz leta 1992, poroča 24ur.
Dokument o spreminjanju meja na zahodnem Balkanu, o obstoju katerega se je v preteklih dneh ugibalo in sproža številne odzive, zlasti v regiji, je v četrtek objavil slovenski portal Necenzurirano.
Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Mediji v BiH so poročali, da naj bi dokument slovenski premier Janez Janša posredoval v Bruselj, med drugim pa vključuje ideje o razdružitvi BiH. Albanski premier Edi Rama je v soboto potrdil obstoj zemljevida v zvezi s spremembo meja na zahodnem Balkanu. Dejal je, da je zemljevid videl, še preden ga je pokazal slovenskemu kolegu Janši, s katerim da se je že zdavnaj pogovarjal.
»Ne z albanskim PV ne s kom drugim nisva risala ali obravnavala nobenega zemljevida razdeljene Bosne. Nazadnje sem zemljevid z v vojni razdeljeno BiH imel pred sabo maja 1993 na obisku v Pentagonu, ko smo iskali rešitve za zaustavitev oboroženih spopadov,« je Janša zapisal na twitterju.
Iz predsedstva BiH so v petek sporočili, da je Janša poklical bošnjaškega člana predsedstva BiH Šefika Džaferovića in ga obvestil, da dokument, ki bi ga bilo mogoče povezati s slovensko vlado in bi vseboval spremembe meja ali spodkopavanje ozemeljske celovitosti BiH, ne obstaja.
V kabinetu predsednika vlade so za STA pogovor potrdili, glede vsebine pa sporočili, da sta se »pogovarjala o pripravah na neformalni vrh EU o zahodnem Balkanu v času slovenskega predsedovanja Svetu EU«.
Slovensko veleposlanico v BiH Zorica Bukinac so prejšnji teden pozvali na pogovor na zunanje ministrstvo BiH, po poročanju tamkajšnjih medijev zaradi omenjenega dokumenta. S slovenskega zunanjega ministrstva so sporočili, da so slovensko veleposlanico v BiH na pogovor poklicali v skladu z običajno diplomatsko prakso.
Preberite še:
Nekaj deset pripadnikov političnega gibanja je pred veleposlaništvom vzklikalo Bosna, Bosna!, nosili pa so zastave prve neodvisne BiH iz leta 1992, poroča 24ur.
FOTO: Reuters Pictures
Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Mediji v BiH so poročali, da naj bi dokument slovenski premier Janez Janša posredoval v Bruselj, med drugim pa vključuje ideje o razdružitvi BiH. Albanski premier Edi Rama je v soboto potrdil obstoj zemljevida v zvezi s spremembo meja na zahodnem Balkanu. Dejal je, da je zemljevid videl, še preden ga je pokazal slovenskemu kolegu Janši, s katerim da se je že zdavnaj pogovarjal.
»Ne z albanskim PV ne s kom drugim nisva risala ali obravnavala nobenega zemljevida razdeljene Bosne. Nazadnje sem zemljevid z v vojni razdeljeno BiH imel pred sabo maja 1993 na obisku v Pentagonu, ko smo iskali rešitve za zaustavitev oboroženih spopadov,« je Janša zapisal na twitterju.
Iz predsedstva BiH so v petek sporočili, da je Janša poklical bošnjaškega člana predsedstva BiH Šefika Džaferovića in ga obvestil, da dokument, ki bi ga bilo mogoče povezati s slovensko vlado in bi vseboval spremembe meja ali spodkopavanje ozemeljske celovitosti BiH, ne obstaja.
V kabinetu predsednika vlade so za STA pogovor potrdili, glede vsebine pa sporočili, da sta se »pogovarjala o pripravah na neformalni vrh EU o zahodnem Balkanu v času slovenskega predsedovanja Svetu EU«.
Slovensko veleposlanico v BiH Zorica Bukinac so prejšnji teden pozvali na pogovor na zunanje ministrstvo BiH, po poročanju tamkajšnjih medijev zaradi omenjenega dokumenta. S slovenskega zunanjega ministrstva so sporočili, da so slovensko veleposlanico v BiH na pogovor poklicali v skladu z običajno diplomatsko prakso.
