Bivši slovenski obveščevalec: »Sprašujejo me, ali smo na pragu jedrske vojne«
Boštjan Perne, strokovnjak za varnostna vprašanja in nekdanji direktor obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo, se je na omrežju X razpisal o vprašanju jedrske vojne, ki je v luči zaostrovanja razmer med Rusijo in Ukrajino vse bolj prisotno.
»Mnogo ljudi me sprašuje, ali smo na pragu jedrske vojne. Odgovor ni enostaven, pa ga bom okvirno zapisal v krajšo nit. Ukrajinska vojna je še vedno kontroliran konflikt. ZDA in Rusija komunicirata, da se izogneta polni eskalaciji. To se je pokazalo tudi ob balističnem napadu.«
»Kot sem že večkrat zapisal, svet je v konfliktu,« je zapisal.
Opozarja: »A glavni konflikt šele prihaja, med ZDA in Kitajsko. ZDA ne bodo prepustile mesta svetovnega hegemona in na neki točki bo prišlo do konflikta. V Koreji, na Filipinih, v Tajvanu.« Tam bo, kot pravi, »nevarnost uporabe jedrskega orožja večja«.
»Ne živimo v mehurčku«
Ker je Slovenija del zavezništva in EU, se mora »na možnost jedrske vojne pripraviti«.
»Pripravljenost in preventiva sta na mestu in ne škodita. Večina Evrope se na to pripravlja,« opozarja strokovnjak in dodaja, da »smo del zavezništva in del EU in čas bi bil, da se tega zavemo«.
Pomirja pa, da ukrajinski konflikt »kljub precejšnjemu zaostrovanju ostaja kontroliran«. To ponazarja z dejstvom, da ZDA in Rusija medsebojno komunicirata. »Tako je bil tudi nedavni balistični napad vnaprej napovedan. Po nekaterih podatkih so Rusi ZDA tudi povedali, da ne gre za jedrski napad,« je še zapisal Perne.
Kako bi bila leta 2024 videti jedrska vojna, o kateri zadnje čase vsi govorijo?, je v Studio City vprašal voditelj.
Miroslav Gregorič: Če bi bila to prava jedrska vojna, bi bila zelo kratka. Dan, dva, tri, potem pa bi bila bolj ali manj tema. O pravi jedrski vojni bi govorili, če bi se sprožilo 1500 bomb, ki čakajo na vsaki strani in so premočne za ta svet. Severni del sveta bi bil verjetno v prahu. Tisto, kar bi preživelo, pa bi bilo žalostno.
Klemen Grošelj: Slovenija oziroma Ljubljana ima svojo bombo verjetno nekje v Sibiriji in ima doseg nekje do 10.000 kilometrov. Znotraj tega pasu je tudi Ljubljana kot cilj, zaradi industrije in ker je prestolnica. Vedeti moramo, da ena raketa ne pomeni nujno le enega cilja, ampak ima lahko več ciljev, recimo, da bi Dunaj, Gradec, Ljubljana in Zagreb delili isto raketo.
Gregorčič je za TV Slovenija še dejal, da je imel svet leta 1986, na vrhuncu hladne vojne, 70 tisoč jedrskih bomb, zdaj jih imamo 12 tisoč. A da obstaja možnost, da je verjetnost jedrske vojne morda večja zdaj.
»Mogoče je problem pomanjkanje treznih odraslih ljudi v sobi. Takih voditeljev, kot so bili leta 1962 v ZDA in v Rusiji, ko sta se voditelja znala usesti, se pogledati v oči in nekaj skleniti, je danes bolj malo,« je pojasnil Gregorčič.
Priporočamo
Predstavitvene informacije
Komentarji:
Priporočamo
