NAPOVED ZA PRAZNIKE
Božič letos vendarle bel
Zadnjih osem je bilo zelenih, tudi tokrat bomo božični večer preživeli v dežju. Šele na praznični dan se bodo temperature spustile in morda bo padla kakšna snežinka.
Odpri galerijo
V zadnjih tridesetih letih bi lahko na prste ene roke prešteli zasnežene božiče. Povsem navadili smo se, da je ta največji krščanski družinski praznik zelen. Tudi voščilnice s snežnimi motivi, ki se jih spominjamo iz otroštva, so izginile.
Zgodbe o časih, ko je bilo snega do kolen in so k polnočnici hodili z baklami, nam pripovedujejo prababice.
»V resnici,« pravi Cegnarjeva, »je spomin varljiv. Daleč nazaj pred drugo vojno so bili božiči res pogosteje pobeljeni. Spomin sedanjih generacij pa je varljiv, saj se praviloma spominjamo tistega veselja na snegu, medtem ko pozabimo na zelene božiče, ki jih je bilo precej več.«
Po meteorološki statistiki za območje Slovenije, seveda z izjemo Primorske, velja, da je bilo v obdobju od 1961 do 1988 le 13 božičev s snegom. Manj kot polovica, torej.
V naslednjem obdobju, od 1989. do 2014., pa je statistika še slabša, saj je v 26 zimah sneg pobelil polja in gozdove le desetkrat.
Število zasneženih božičev se statistično manjša, kar bi po besedah klimatologinje lahko bilo povezano s segrevanjem ozračja, dvigom povprečne temperature in zato vse daljšimi jesenmi.
Zadnjih nekaj zim so razmere skrb vzbujajoče. Kot denimo letos, ko je pred štirinajstimi dnevi zapadel sneg, a ga je v dveh dneh vzela močna odjuga.
»Če izvzamemo Primorsko, je bil zadnji božič s snežno odejo v večjem delu nižinskega sveta leta 2007. Prej, vendar z izjemo Ljubljanske kotline in severovzhoda Slovenije, je bil snežen leta 2003. Razen Primorske je odeja prekrivala tudi nižine na božič 2001.« Pogled na tabelo pove, da od leta 2012 v nobenem mestu po Sloveniji na ta dan ni bilo snega.
Do božiča je le še nekaj dni, zato vremenoslovci zelo težko napovedo, ali bo snežilo. A tokrat nam je sicer pri dolgoročnih napovedih pregovorno previdna mag. Tanja Cegnar vendarle namignila, da naj bi se v petek čez dan močno ohladilo.
»Analize kažejo, da bodo temperature padle pod ničlo, a bodo padavine v petek dopoldne že ponehale. Zato lahko tu in tam pričakujemo le kakšno snežinko. V soboto in nedeljo bo mrzlo, a sončno, prijetno za sprehode.«
A tokrat bo vendarle morda drugače. Klimatologinja mag. Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje nam je v pogovoru namignila, da bi lahko na božični dan padla kakšna snežinka. »A do takrat je še nekaj dni, vse je odvisno od tega, kaj se bo dogajalo na nebu dan in večer pred njim.«
Vse manj belih praznikov
Zgodbe o časih, ko je bilo snega do kolen in so k polnočnici hodili z baklami, nam pripovedujejo prababice.
»V resnici,« pravi Cegnarjeva, »je spomin varljiv. Daleč nazaj pred drugo vojno so bili božiči res pogosteje pobeljeni. Spomin sedanjih generacij pa je varljiv, saj se praviloma spominjamo tistega veselja na snegu, medtem ko pozabimo na zelene božiče, ki jih je bilo precej več.«
Po meteorološki statistiki za območje Slovenije, seveda z izjemo Primorske, velja, da je bilo v obdobju od 1961 do 1988 le 13 božičev s snegom. Manj kot polovica, torej.
1994. ga je pred prazničnim večerom nasulo več kot 50 cm.
V naslednjem obdobju, od 1989. do 2014., pa je statistika še slabša, saj je v 26 zimah sneg pobelil polja in gozdove le desetkrat.
Število zasneženih božičev se statistično manjša, kar bi po besedah klimatologinje lahko bilo povezano s segrevanjem ozračja, dvigom povprečne temperature in zato vse daljšimi jesenmi.
Zadnjih nekaj zim so razmere skrb vzbujajoče. Kot denimo letos, ko je pred štirinajstimi dnevi zapadel sneg, a ga je v dveh dneh vzela močna odjuga.
Vreme in počutjeČetrtek bo za vremensko občutljive naporen, v petek se bo počutje izboljšalo. V soboto in nedeljo nam bo vreme v vseh pogledih naklonjeno.
»Če izvzamemo Primorsko, je bil zadnji božič s snežno odejo v večjem delu nižinskega sveta leta 2007. Prej, vendar z izjemo Ljubljanske kotline in severovzhoda Slovenije, je bil snežen leta 2003. Razen Primorske je odeja prekrivala tudi nižine na božič 2001.« Pogled na tabelo pove, da od leta 2012 v nobenem mestu po Sloveniji na ta dan ni bilo snega.
Konkretno pa je pobelil Slovenijo davnega leta 1969, ko ga je bilo po vsej državi od 20 do 60 centimetrov, in po vseh statistikah izjemnega leta 1994, ko je tik pred prazničnim večerom jugovzhodno Slovenijo dobesedno zasulo. Odeja je bila debela več kot 50 centimetrov.
Občutno pod ničlo
Do božiča je le še nekaj dni, zato vremenoslovci zelo težko napovedo, ali bo snežilo. A tokrat nam je sicer pri dolgoročnih napovedih pregovorno previdna mag. Tanja Cegnar vendarle namignila, da naj bi se v petek čez dan močno ohladilo.
Vroče leto 2020November 2020 je bil najtoplejši doslej. Letos so potrdili nov svetovni temperaturni rekord v Dolini smrti v Kaliforniji, 16. avgusta so izmerili 54,4 °C. V Avstraliji in Kaliforniji so požari uničili največje območje v enem koledarskem letu. Nad severnim in južnim polom sta nastali največji ozonski luknji doslej. Divjalo je 30 tropskih neurij na Atlantiku, največ doslej. Septembra je bila druga najmanjša količina arktičnega ledu, najmanj ga je bilo septembra 2012. Povprečna svetovna letna temperatura je 1,2 °C nad tisto v predindustrijski dobi. Desetletje 2011–2020 bo najtoplejše, odkar spremljamo povprečno svetovno temperaturo.
»Analize kažejo, da bodo temperature padle pod ničlo, a bodo padavine v petek dopoldne že ponehale. Zato lahko tu in tam pričakujemo le kakšno snežinko. V soboto in nedeljo bo mrzlo, a sončno, prijetno za sprehode.«