Božična zgodba: za žive jaslice sešila 50 kostumov (FOTO)
Kulturno-umetniško društvo Pod lipo Adergas je v sodelovanju z občino Cerklje na Gorenjskem prvič pripravilo predstavo Božična zgodba z živimi jaslicami na samostanskem vrtu.
Kot nam je povedala Angelca Maček, je več let tlela želja, da bi imeli tudi v Adergasu žive jaslice. Toda samo živali brez igre in petja se jim je zdelo premalo za bogato izročilo božičnih dogodkov. Kot pravi Mačkova, je »Monika Ribnikar dobila idejo in skupaj smo pripravili svetopisemsko besedilo, povprašali smo pevce in igralce, ali imajo za praznike morda kakšne načrte. Vsi so bili pripravljeni sodelovati in lotili smo se dela: pripraviti je bilo treba osla, kravo, ovce, narediti jasli in Herodova vrata, kurišča in zvezdo repatico. Takoj zatem so se začele pevske vaje.« Teh se je udeležilo 26 navdušencev, ki sta jih vodila Sara Rozman in Primož Sirc, izkazali so se solisti Rudi Aleksander Sirc, Matej Bolka, Sara Rozman in Petra Maček Zarnik. Stanka Kne je v dveh mesecih sešila 50 kostumov, božično zgodbo pa je pripovedovala Angelca Maček. Zamisel za obleke, scenarij in režija so bile delo Monike Ribnikar.
Prizorišča niso dolgo iskali, hitro so se odločili za ograjeno samostansko dvorišče v Adergasu. Največ dela pri pripravah je imel Primož Sirc, ki je moral uskladiti vse napeljave za ozvočenje in razsvetljavo. Na kuriščih pastirskih ognjev in dveh pred Herodovim gradom so zakurili pol ure pred pričetkom in dim je napolnil ves prireditveni prostor. Toda ko se je ogenj umiril, se je razkadilo in goreči ognjeni štori so pravljično osvetlili prizorišče zgodbe o božiču. Zatem so začeli prihajati obiskovalci, v dveh dneh se jih je zbralo okoli 1200, tudi iz oddaljenih krajev, Novega mesta, Postojne, z Jesenic.
»Povedala sem, da Boga, ki se je rodil, ne moremo potipati, ne moremo ga videti, lahko pa ga začutimo v svojem srcu. In če nam je s to božično zgodbo uspelo v slehernem ali v večjem delu prisotnih prižgati majhno iskrico božje ljubezni, potem je naše poslanstvo doseglo svoj namen. Da se nasmehnemo drug drugemu, da se imamo radi in da širimo in vnemamo božjo ljubezen med vsemi, ki jih srečujemo vsak na svoji poti skozi življenje,« je po predstavi dejala Mačkova ter občinstvo povabila na čaj in kuhano vino, otroci so medtem božali ovčke.
