Božične smrečice goji z ljubeznijo (FOTO)

V majhnem naselju v občini Dornava je v decembru še posebno živahno, saj družina Kovačec, ki se že pol stoletja ukvarja z vrtnarijo, skrbi, da pravi božični domovi ne ostanejo brez adventnih dreves.

Suzana Kovačec dela v domači vrtnariji že iz osnovnošolskih časov.

»Pri nas gre delo v domači vrtnariji iz roda v rod. Pozimi je pa še posebno pestro, saj je posel predvsem usmerjen v prodajo božičnih dreves, ki jih – nekatera – gojimo tudi več deset let,« pravi Suzana Kovačec, ki je temelje prodaje današnjih dreves postavljala že v otroštvu, ko je kot osnovnošolka na tržnici prodajala pridelek.

»Malokdo se zaveda, da drevesa, ki jih postavi v svoj dom, niso zrasla čez noč,« še pripomni, medtem ko nam razkazuje bogat nasad vzdolž Žamencev, zaselka z manj kot 100 prebivalci. Kovačečevi se zavedajo, da ne morejo tekmovati z multinacionalkami, v katerih ponudba božičnih dreves temelji na intenzivni industriji, prav tako je cena temu primerna, a poudarjajo, da je vsako njihovo drevo vzgojeno z ljubeznijo. »Vse pridelamo z lastnimi rokami. Zato lahko rečem, da je naš pridelek v nasprotju s tistimi v hipermarketih pridelan z ljubeznijo. Mi smo edinstveni,« malce v šali, precej pa tudi zares, poudari, ko ravno »zakurbla« motorko in podre eno lepših drevesc.

Ob smreki tudi zgodba

Ker zima ni čas za delo v vrtnariji, se je bilo treba znajti, zato je mama Jožica pred davnimi leti predlagala, da bi prodajali prava božična drevesa, ki so zdaj ponovno v modi. Konec osemdesetih in v devetdesetih so jih namreč izpodrinila umetna – plastična, ki so bila bolj priročna. Po uporabi si jih lahko zložil v škatlo do naslednje sezone, na sebi so že imela lučke, pa iglic ni bilo treba pobirati po tleh. Prave smrečice lahko, če jih primerno neguješ, na koncu zasadiš.

»Treba je le paziti, da jih v dnevnih sobah ne izsušimo, ker je to povsem enako, kot če človeku po več dni ne bi dal piti.« Zato je treba poskrbeti, da so korenine napojene z vodo. Če jih takšne zgodaj spomladi posadimo naprej, v zemljo, bodo zagotovo obstale.

Začeli so z navadno gozdno smreko, pozneje pa so dodali še normanjane, ki pa rastejo veliko počasneje kot na Nizozemskem, kjer so primerne razmere zanje. V zadnjih letih jim je korona odnesla tudi precej posla, saj na tržnici dreves ne prodajajo več.

»Poleg dreves smo prodajali lastno zgodbo. Kupci so poleg naše ponudbe dobili še narezano hrano ali pijačo, kar pa je zdaj prepovedano,« pravi. Cene navadnih metrskih rezanih smrek se začnejo pri 15 evrih, jelk pri 25. Cena dvometrske jelke je 50 evrov, lahko tudi do 65. Za dvometrsko smreko je treba odšteti 30, za trimetrsko pa 45 evrov. 

Majda nam je pokazala pripomoček za lažje pakiranje božičnih dreves.