Bralka v fotoobjektiv ujela mladeniče: Opazovala sem jih in premišljevala, kako je s tem
Slovenija je bogata s kopalnimi vodami, a smo v vročih poletnih mesecih vsake toliko lahko priča prizorom, ko se (sicer redki) posamezniki za zabavo ali osvežitev odločijo za namakanje v mestnik vodnjakih, ki temu niso namenjeni. Priča takšnemu prizoru je bila tudi bralka Maja, ki je iz bližnjega lokala v fotoobjektiv ujela razposajene mladeniče, ko so se škropili v eni od ljubljanskih fontan.
»V petek popoldne so se v vodnjaku 'tuširali' in namakali trije mladeniči. Opazovala sem jih iz bližnje picerije in premišljevala, kako je s tem v Ljubljani,« nam je zapisala. Osvežitev je bila za mladeniče zagotovo dobrodošla, a hkrati si lahko mislimo, da se v tistem trenutku niso zavedali, da lahko voda v vodnjaku v stiku s kožo prinese neljube zdravstvene težave in ne nazadnje tudi opozorilo mestnega redarstva, saj namakanje v vodah, ki niso predvidene za kopanje, ni dovoljeno.
V Ljubljani je 57 pitnikov
Mestne fontane so bile nekoč pomembne za razvoj mesta in za oskrbo ljudi z vodo, danes so temu namenjeni pitniki, ki jih vzdržujejo občine. Samo v Ljubljani jih je 57, kjer si mimoidoči lahko brez slabe vesti natočijo in se osvežijo z neoporečno vodo. Drugače pa je pri fontanah, ki nosijo kulturnozgodovinski spomin, saj te niso namenjene hlajenju, kopanju ali namakanju, prav tako pa voda zaradi kemikalij, ki preprečujejo nastajanje alg, ni pitna in je celo škodljiva.
Med 40 delujočimi vodnjaki v prestolnici sta najpomembnejša Robbov in Narcisov vodnjak (Mestna hiša), potem so tu še Herkulov (Stari trg), Neptunov vodnjak, vodnjak pri Ribjem trgu, Deček z ribico pred Tivolskim gradom in ne nazadnje tudi Turjaški vodnjak na Novem trgu (17. stoletje), ki je največji v Ljubljani in zato se v njem največkrat hladi razposajena mladina, kot se tudi na fotografiji, ki nam jo je poslala bralka.
Voda v vodnjakih ni kopalna
Mestne občine, ki jih krasijo spomeniški vodnjaki, se zanašajo na kulturo mimoidočih, zato nimajo predpisa, ki bi kaznoval kopanje občanov in turistov v fontanah. Prav tako s tovrstnimi incidenti nimajo večjih težav, da bi sploh razmišljali o uvedbi spremembe zakonodaje. V odlokih, ki veljajo v mestnih občinah, tako kopanje ljudi v vodnjakih ni prepovedano, ni pa zaželeno, hkrati kopanja izrecno ne prepoveduje niti državna zakonodaja. Drugače je pri namakanju psov v fontanah, za kar je predvidena globa 100 evrov.
Velika možnost obstaja, da bodo nezaželeni kopalci imeli prebavne motnje, dobili izpuščaje in občutili draženje kože.
Ker voda v vodnjakih ni kopalna, prav tako je mikrobiološko ne pregledujejo, tudi z zdravstvenega vidika ni primerna za kopanje. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da se v vodah, ki niso vključene v državni monitoring, lahko močneje razraščajo alge in cianobakterije, ki lahko tvorijo toksine in so nevarne za zdravje ljudi. Prav tako so nevarne kemikalije, ki preprečujejo nastajanje alg.
Velika možnost obstaja, da bodo nezaželeni kopalci imeli prebavne motnje, dobili izpuščaje in občutili draženje kože, morebiti bodo morali obiskati zdravnika tudi zaradi zastrupitev in številnih možnih vnetij. V poletni vročini je za to veliko boljša rešitev za osvežitev voda iz pitnikov, ki jih v središču svojih mest ponujajo skoraj vse občine, na njih pa je običajno nameščen znak, da je voda primerna za pitje.
