Bralko šokiralo, ko jih je zagledala ob sprehajalni poti v središču Ljubljane (FOTO)

V uredništvo smo prejeli fotografije odvrženih igel po grmovju in pod njim na ožji travnati zaplati ob sprehajalni poti, ki povezuje Tabor s samim središčem v Ljubljani. Bralka, ki nam je posredovala fotografije, je bila ob prizoru, ko se je s tržnice vračala proti domu, šokirana. Ne le zato, ker je igla visela z vejice grmovja pol metra stran od močno obremenjene sprehajalne poti, kot da gre za okrasitev, temveč tudi zato, ker je na drugi strani priljubljeno otroško igrišče. Gre za veliko nevarnost, ki se je očitno vsi zavedajo, a rešitve problema ni na vidiku.

Uporabniki prepovedanih drog se ne zavedajo nevarnosti odvrženih igel. FOTO: bralka

Pristojne službe jih odstranijo, a povsod nimajo dostopa

Na območju Ljubljane za pobiranje odvrženih igel skrbi javno podjetje Voka Snaga, ki je svoje sodelavce ustrezno usposobila in jim primerno opremila. »Naši delavci večkrat tedensko namensko pregledajo lokacije, kjer je pričakovati odvržene igle, seveda pa poberejo oziroma odstranijo vse igle, na katere naletijo ob izvajanju rednega čiščenja javnih površin in javnih sanitarij. Ker to delo opravljajo vsakodnevno, tudi ob vikendih in praznikih v dveh izmenah, igle odstranjujejo tudi takrat,« nam je pojasnila Vanja Fabjan iz javnega podjetja Voka Snaga.

Iz zapisa iz zemljiške knjige je razvidno, da so bile igle odvržene na javnem zemljišču, ki ga upravlja MOL, zato so nam iz Snage potrdili, da bodo njihovi sodelavci lokacijo preverili in očistili.  Večji problem so zasebna zemljišča, kamor po nekaterih kriterijih sodijo tudi nekatere šole in vrtci, kjer mora za odstranitev igel poskrbeti lastnik oziroma upravljavec zemljišča, ki pa lahko proti plačilu najame podjetje Snaga. 

Na koga se obrniti?

Tudi če ima narkomanska igla pokrovček – na fotografiji oranžne barve, da opozori na nevarni odpadek –, pa v Snagi občanom svetujejo, naj se predmetov ne dotikajo in o nevarnost obvestijo njihov center za pomoč in podporo uporabnikom na številko 01 477 96 00.

Igle so ležale v bližini otroškega igrišča in ob prometni sprehajalni poti, ki vodi v strogo središče. FOTO: bralka

Varne sobe kot rešitev problema, a aktivno se mora vključiti še država

Odvržene igle ne sodijo ne v bližino vrtcev, parkov niti nikamor v naravo, zato se že leta opozarja, da bi varne sobe za uporabo drog zmanjšale problem odvrženih igel v lokalni skupnosti, a jih v Sloveniji še nimamo.

 »Izkušnje iz tujine kažejo, de so v mestih, kjer so varne sobe odprli, ta problem zelo zmanjšali, saj je manj javne uporabe drog, s tem pa tudi manj odvrženega pribora za uporabo drog. V Evropi je držav in mest, ki odpirajo varne sobe, vedno več. To so storile Nemčija, Nizozemska, Švica, Belgija, Danska, Francija, Španija, Portugalska, Norveška, o odprtju pa razmišljajo še v nekaterih. V Sloveniji žal, kljub zakonodaji, ki odprtje varnih sob omogoča že od leta 2013, teh še nimamo. Težava je na ravni tako državne kot tudi lokalne politike ter pomanjkanja dogovora o odgovornosti. Strokovnjaki in nevladne organizacije odprtje varnih sob podpiramo že dolgo vrsto let,« pojasnjuje prednosti varnih sob predsednik društva Stigma Borut Bah.

V MOL pravijo, da vzpostavitvi varne sobe ne nasprotujejo, a da trenutno pogoji za njeno delovanje na državni ravni še niso ustrezno rešeni oziroma dogovorjeni. Svoj delež na tem področju mora prispevati tudi ministrstvo za zdravje. Program varnih sob mora biti namreč v skladu z zakonom potrjen in se izvajati v okviru ali pod nadzorom javnega zdravstva. Komisija RS za medicinsko etiko je program varne sobe obravnavala leta 2018 in podala negativno mnenje.