Brane pametni telefon zamenjal z orglami (FOTO)
»Sedaj se nam bodo orgle prvič oglasile na variacijo skladbe, ki je znana kot avizo na Radiu Vatikan. Skozi vso mašo bo igral organist, sicer naš veliki prijatelj prof. Tone Potočnik, zbor pa bo vodil domači organist Brane Košir,« je pred dobrimi 18 leti pred množico faranov v cerkvi sv. Marije Magdalene oznanil sodraški župnik Franc Bizjak, potem ko jih je takratni slovenski metropolit in ljubljanski nadškof Alojz Uran blagoslovil. »Tudi mi se moramo pustiti uglaševati velikemu mojstru našega življenja, našemu stvarniku, da bi bili čim bolj harmonična skupnost, v župniji in povsod tam, ker živimo,« je s prižnice dejal Franc Bizjak, ki je še danes dušni pastir v sodraški Fari.
Sicer se orgle v Sodražici od prve svetovne vojne, ko so za potrebe vojske pobrali kositrne piščali, niso oglašale vse do leta 1957. Zanje je kmalu po prihodu za župnijskega upravitelja v Sodražico poskrbel kasnejši škof dr. Stanislav Lenič. V isto župnijsko kroniko je zabeležil: »Podrli smo staro orgelsko omaro. V njej smo našli zapis, da je obstoječe orgle popravil in za pet registrov povečal Johann Mandlin ...« Že jeseni 1955 je med farani, zlasti pevci, vzniknila ideja, da bi začeli zbirati za orgle. Orglarskega mojstra Andreja Benda iz Loke pri Mengšu so prosili, da bi jih izdelal. Že na novega leta dan so imeli v sodraški cerkvi nabirko, obenem so za pomoč pri zbiranju prosili tudi sodraške rojake v Ameriki; primaknili so polovico denarja.
Domačini so pri mojstrskih delih združili moči, orgle so prvič zapele pri maši na god sv. Terezije, 1. oktobra, 7. oktobra 1956 jih je blagoslovil škof Anton Vovk iz Ljubljane. Bendove orgle so se umaknile novim orglam Škofijske orglarske delavnice Maribor. Leta 1986 je župnija namreč dobila najstarejše Fallerjeve orgle, in sicer iz leta 1699. Obnovljene so bile po starem, dobro preizkušenem načelu: kar ne služi več, se nadomesti z enakim delom iz enakega materiala v istih merah. Te orgle, ki so najstarejše v Sloveniji, so prestavili v podružnico sv. Marka nad Zapotokom. Nekaj let pred tem je Brane Košir kot občinski svetnik nakazal smotrnost zamenjave starih Fallerjevih orgel z novimi. Prisluhnili so mu. In kmalu je vsem tistim, ki so hoteli izvedeti veliko o orglah, pokazal, kje prebivajo tisti ptički, kje se skriva kukavica, kje so največje piščali, kakšni so jezički, kje so mehovi.
Orglekids Slovenija
»Orgle so značilni cerkveni inštrument, ki imajo zelo obširno sporočilo. Sestavljene so iz mnogih piščali, a so uglašene in povezane. Poleg tega so spremljevalec bogoslužij, zbora samega ali ljudskega petja,« jih Brane Košir, ki je v slovenskem prostoru uveljavljen in cenjen izdelovalec in restavrator orgel, sicer do upokojitve vodja orglarske delavnice v Mariboru, opiše in pokaže pomanjšane, zložene v črni škatli. V tretji življenjski dobi ima več časa, da se lahko posveča tudi izdelavi manjših orgelskih portativov in pozitivov. Korak naprej pri njegovi ustvarjalnosti je bila povezava z znancem in prijateljem, organistom in čembalistom Tomažem Sevškom Šramlom, pobudnikom skupine Orglekids Slovenija, ki se ji je Brane pridružil.
»Ko se je Tomaž vrnil iz Švedske, kjer je dodobra spoznal delavnico teh orgel, me je vprašal, ali jih poznam. Pritrdil sem mu in dejal, da sem imel namen, da bo to eden izmed konjičkov, ko se bom upokojil. Orglekids Slovenija združuje pedagoge in demonstratorje, ki jih imamo trenutno po vsej Sloveniji,« je na otroški delavnici s sestavljivimi orglami Orglekids Slovenija v Knjižnici Miklova hiša v Ribnici, ki je dogodek pripravila v sodelovanju z območno izpostavo Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ribnica, povedal Brane Košir. Pomanjšane (sestavljive) orgle, zložene v črni škatli, so novost na področju orgelske umetnosti v Sloveniji. Izdelane so po vzoru drugih evropskih držav iz 131 večinoma lesenih delov, ki jih otroci in starejši navdušenci, ne da bi sploh kaj vedeli o tem inštrumentu, sami sestavijo v delujoč glasbeni instrument. Prek igrivega ročnega dela posameznik vzpostavi globlje razumevanje delovanja orgel, kompleksnega glasbila, ki evropsko kulturo spremlja že od antike in se zasluženo imenuje kraljica glasbil.
Skupina Orglekids Slovenija deluje pod okriljem Slovenskega orgelskega društva, ki se že dvajset let posveča uveljavljanju orgel kot vrhunskega umetniškega glasbila. Dolgoročno si sodelavci skupine Orglekids Slovenija želijo, da bi se s sestavljivimi orglami srečal vsak slovenski devetletnik. Zavedajo se namreč, da se z manjšanjem zanimanja za obiskovanje cerkvenih obredov krčijo tudi priložnosti, da otroci stopijo v konkreten stik z orglami. Prepričani so, da bodo sestavljive orgle otrokom ponudile čudovito priložnost, da namesto v virtualnem svetu aplikacij na pametnih telefonih in tablicah v živo prek dotika spoznajo to tisočletno glasbilo, so zapisali na spletni strani.
Prve sestavljive orgle so leta 2013 naredili na Nizozemskem, sedaj pa je po svetu že več kot 120 takšnih glasbil v osemnajstih različnih državah. Košir jih je po načrtih orglarskega mojstra Wima Janssena natančno izdelal pet sestavljivih po najvišjih obrtnih standardih za izdelovanje glasbil. »Naš dolgoročni cilj je, da vsakemu devetletniku omogočimo srečanje s tem glasbilom bodisi v šoli ali v oratoriju, na delavnicah. To je prijeten način druženja, izobraževanja in tudi poglabljanja znanja,« je še dejal Brane Košir.
