Branko in Branko sta nova viteza krvodajalstva (FOTO)
O tem, kako pomembna je kri in s tem vsak prostovoljni krvodajalec, ni treba izgubljati besed. Enako tudi, da je darovanje krvi gotovo ena najplemenitejših oblik pomoči sočloveku.
Po številu krvodajalcev se Slovenija uvršča v evropsko povprečje, a najpomembnejše je, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. To pomeni, da v celoti pokrivamo potrebe lastnega zdravstva po tej življenjski tekočini.
V Sloveniji potrebujemo v povprečju okoli 300 do 350 krvodajalcev na dan, da bolnikom in poškodovancem zagotovimo potrebno količino krvi. Statistično pri nas vsakih pet minut nekdo potrebuje kri, največ pri operacijah jeter ter na odprtem srcu in pri hudih poškodbah.
Moški stokrat, ženske malo manj
Enako kot marsikje po državi, je tudi na skrajnjem severovzhodu države veliko »vitezov krvodajalstva«, gre za moške, ki so kri darovali vsaj stokrat, ali ženske, ki so to dragoceno tekočino podarile vsaj 80-krat. Vitezom sta se zdaj pridružila še dva, in sicer Branko Drevenšek iz Cirkovc in Branko Rojko s Ptuja, ki sta stotič darovala kri v Enoti za transfuzijsko dejavnost (ETD) Ptuj.
V dolgoletni tradiciji slovenskega krvodajalstva se je izkazalo, da sta prostovoljnost in anonimnost pomembna temelja za preskrbo z varno krvjo. Ker je krvodajalstvo prostovoljno in brezplačno, se zanj vsak odloči zgolj zato, ker želi pomagati in je dovolj zdrav.
Le zdrava kri pa resnično rešuje življenja! Anonimnost pomeni, da krvodajalec ne ve, komu je daroval svojo kri, prejemnik pa ne, od koga jo je prejel. Sicer pa ne pozabimo, darovanje nič ne boli, veliko pa pomaga, ne le prejemniku, temveč tudi darovalcu. Zanimivo je namreč, da so zavodi, ki odvzemajo kri, v minulih letih pri laboratorijskih preiskavah krvi, ki so vedno obvezne, odkrili na desetine ljudi okuženih z virusom HIV, hepatitisom in drugimi boleznimi.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
